Jedro

BPP se dodeljuje v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva, kamor zakon šteje tudi varstvo v kazenskih zadevah. V konkretni zadevi je tožnica tudi po presoji sodišča zaprosila za odobritev BPP v postopku, v katerem se omenjena pravica (še) ne uresničuje. Tožnica je namreč vložila prošnjo za BPP v zvezi s kaznivim dejanjem, za katerega zahteva upravičenega tožilca za uvedbo preiskave ali za začetek kazenskega postopka še ni bila podana. To pa pomeni, da se formalni kazenski postopek še ni začel. Ker zahteva upravičenega tožilca še ni bila podana, kazenski postopek še ni bil uveden, zato ne gre za sodni postopek, za katerega je mogoče pridobiti BPP na podlagi 7. člena ZBPP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla prošnjo tožnice (v nadaljevanju tudi prosilka) za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki pravnega svetovanja v zvezi s kazensko ovadbo, ki jo pod opr. št. Kt 13196/2018 vodi Okrožno državno tožilstvo v Kranju.

2. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je prosilka dne 27. 8. 2018 zaprosila za BPP v obliki pravnega svetovanja in prevzemanja sodne pošte v zvezi s kazensko zadevo Kt 13196/2018. Toženka je ugotovila, da je prosilka podala kazensko ovadbo zoper očeta A. A. in brata B. B. zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini, pri čemer zahteva upravičenega tožilca za uvedbo preiskave ali za začetek kazenskega postopka še ni bila podana. V nadaljevanju obrazložitve se toženka sklicuje na 1. in 7. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in pojasnjuje, da se BPP dodeljuje v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva, kamor zakon šteje tudi varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah. Kazenski postopek se pred okrožnim sodiščem formalno začne z uvedbo sodne preiskave oz. z vložitvijo neposredne obtožnice, pred okrajnim sodiščem pa na podlagi obtožnega predloga državnega tožilca oziroma oškodovanca kot tožilca ali na podlagi zasebne tožbe. BPP se lahko dodeli od navedenih mejnikov naprej. V konkretnem primeru je prosilka zaprosila za odobritev BPP po vložitvi kazenske ovadbe, v fazi predkazenskega postopka, ko obtožni akt še ni bil vložen. Tako se še ne ve, ali bo do kazenskega postopka sploh prišlo. Ker se torej prošnja prosilke ne nanaša na postopek pred sodiščem prve ali druge stopnje, jo je bilo potrebno skladno z drugim odstavkom 37. člena ZBPP zavreči. 3. Tožnica vlaga tožbo v kateri pojasnjuje, da jo toženka postavlja v diskriminatoren položaj. Nerealno je namreč pričakovanje, da bo tožnica kar sama vodila predkazenski postopek v pravnem jeziku. Dodaja, da dober predpis v državi še ni jamstvo, da se pravice državljanom tudi zagotavljajo. Zato obstajajo ustrezne službe, ki za to poskrbijo, namen BPP pa je, da se tudi manj premožnim državljanom omogoči enakovredne možnosti v sodnem postopku. Dodaja, da bi bilo njeno preživljanje ogroženo, če bi sama plačala stroške odvetnika, zato je tudi zaprosila za BPP v skrbi za svoje pravice in koristi za enakovreden položaj v sodnem postopku. Glede na navedeno sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijani akt odpravi ter toženki naloži povrnitev stroškov postopka. Hkrati sodišče zaproša za oprostitev plačila sodne takse. Predlaga tudi lastno zaslišanje.

4. Toženka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da se z normami kazenskega prava ščitijo in varujejo splošno sprejete vrednote in dobrine določene družbe, zato je varovanje teh zaupano posebnemu organu, državnemu tožilstvu. Pod določenimi pogoji lahko kot tožilec nastopa tudi posameznik, v konkretnem primeru pa je bila podana kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini, ki se po določilih 191. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) preganja po uradni dolžnosti. Predkazenski postopek traja od prve informacije o kaznivem dejanju do trenutka uvedbe formalnega kazenskega postopka, ki se začne šele z uvedbo preiskave oziroma vložitvijo neposredne obtožnice ali na podlagi vloženega obtožnega akta. Ali bo do tega prišlo je stvar odločitve državnega tožilca. V konkretnem primeru do tega še ni prišlo, zato prosilki ni mogoče odobriti BPP, saj ne gre za sodni postopek, za katerega se BPP dodeljuje.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je odločitev toženke pravilna in zakonita, prav tako se sodišče strinja z razlogi, ki jih je za svojo odločitev navedla toženka v izpodbijanem sklepu ter se nanje, v izogib ponavljanju, sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), kolikor ni v nadaljevanju drugače obrazloženo.

7. Po prvem odstavku 1. člena ZBPP je namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Glede na prvi odstavek 7. člena ZBPP se BPP po tem zakonu lahko odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, ki so določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem RS in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (sodni postopki), ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

8. Iz navedenega izhaja, da se BPP dodeljuje v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva, kamor zakon šteje tudi varstvo v kazenskih zadevah. V konkretni zadevi je tožnica tudi po presoji sodišča zaprosila za odobritev BPP v postopku, v katerem se omenjena pravica (še) ne uresničuje. Tožnica je namreč vložila prošnjo za BPP v zvezi s kaznivim dejanjem, za katerega zahteva upravičenega tožilca za uvedbo preiskave ali za začetek kazenskega postopka še ni bila podana. To pa pomeni, da se formalni kazenski postopek še ni začel. V zvezi z navedenim vprašanjem se je že opredelilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepu št. II Up 198/2013 z dne 18. 8. 2013, v katerem je zavzelo stališče, da se kazenski postopek po prvem odstavku 19. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) uvede na zahtevo upravičenega tožilca. Ker torej v konkretnem primeru taka zahteva upravičenega tožilca še ni bila podana, kazenski postopek še ni bil uveden, zato ne gre za sodni postopek, za katerega je mogoče pridobiti BPP na podlagi 7. člena ZBPP. V pojasnilo sodišče dodaja, da to sicer ni ovira, da tožnica v zvezi z morebitnim pozneje uvedenim kazenskim postopkom ne bi vložila nove prošnje za BPP.

9. Po presoji sodišča tožnica ni demonstrirala, da bi bila pri obravnavi prošnje za dodelitev BPP diskriminirana v primerjavi z drugimi prosilci. Načelo enakosti pred zakonom določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino (14. člen Ustave RS). Načelo enakosti pomeni eno temeljnih ustavnih norm in pomeni pravico posameznika do zagotovitve enakosti, tako pri postavljanju, kot pri uporabi prava (enakost v zakonu in enakost pred zakonom). Vendar pa načela enakosti pred zakonom ni mogoče pojmovati kot splošno enakost vseh, ampak je o kršitvi načela enakosti iz 14. člena Ustave RS mogoče govoriti le takrat, kadar se enaki dejanski položaji obravnavajo različno. V konkretnem primeru tožnica ni z ničemer izkazala, da bi bila neenako obravnavana v primerjavi z drugimi prosilci za BPP.

10. Hkrati sodišče pojasnjuje, da zatrjevano slabo materialno in finančno stanje samo po sebi še ne zadošča za odobritev zaprošene BPP. Do BPP so upravičene le tiste osebe, ki jo potrebujejo za uveljavljanje pravice do sodnega varstva in ki izpolnjujejo vse pogoje, ki jih določa ZBPP.

11. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen in da je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka.

13. Glede na nesporne dejanske okoliščine, ki so relevantne za odločitev, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave. Sodišče ni sledilo dokaznemu predlogu za zaslišanje tožnice, saj so upoštevaje vsebino tožbene trditvene podlage dejanske okoliščine konkretnega primera nesporne, tožnica pa tudi ne pojasni, katera dejstva, ki so pravno relevantna za odločitev, naj bi se z zaslišanjem ugotovila, vsled česar je ta dokazni predlog tudi nesubstanciran. Po sodniku posamezniku je odločilo na podlagi 2. alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1. 14. O predlogu za taksno oprostitev, ki ga je tožnica podala hkrati s tožbo, sodišče ni odločalo, ker se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v postopku odločanja o dodelitvi BPP taksa ne plača.