Jedro

Sodišče ugotovi vrednost nepremičnine na podlagi cenitve izvedenca. Le pavšalno zatrjevanje v pritožbi, da je ocenjena vrednost prenizka, brez konkretnih pripomb na cenitev, ki jo je pritožnik že pred izdajo sklepa prejel, ne omogoča zaključka o tem, da bi bilo treba cenitev preveriti po novem cenilcu, zlasti če to v pritožbi ni predlagano.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo tržno vrednost nepremičnin, vpisanih v vl. št. 508, z zneskom 5,490.306,00 SIT.

Proti sklepu se pritožuje dolžnica, ki v pritožbi ne navaja izrecno pritožbenega razloga, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da se ne strinja niti s postopkom, kot tudi z ugotovljeno vrednostjo ne. Ker z možem, ki je solastnik druge polovice nepremičnin, ne živi skupaj, ne ve, ali se navedena vrednost nanaša le na polovico vrednosti ali pa na celoto. V vsakem primeru pa je ocenjena vrednost občutno prenizka. Navaja, da o postopku ni bila obveščena in je tako trditev v izpodbijanem sklepu, da cenitvi ni oporekala, nepravilna. Navaja, da je bila pred vpisom že opravljena cenitev, to cenitev, opravljeno pred začetkom izvršilnega postopka, pa bi bilo treba ustrezno valorizirati.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine potem, ko je to nepremičnino predhodno ocenil izvedenec ustrezne stroke, ki ga je postavilo sodišče, torej v skladu z določbo 178. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. V nasprotju s tem, kar trdi pritožba, je pritožnica dne 19.5.1999 prejela cenilni elaborat cenilca, pa vse do izdaje izpodbijanega sklepa dne 15.7.1999 nanj ni podala nobenih pripomb. Tudi v pritožbi dolžnica ne navaja konkretnih pripomb na podano cenitev, temveč le navaja, da je ocenjena vrednost prenizka in se pri tem sklicuje na neko cenitev, ki ni bila izdelana v okviru tega izvršilnega postopka, ki jo tudi ne prilaga pritožbi, pri tem pa ne predlaga sodišču, da postavi drugega cenilca. Le pavšalno pritožbeno zatrjevanje, da je ocenjena vrednost prenizka, brez konkretnih pripomb na sodno cenitev in brez predlaganja ustreznih dokazov, pa pritožbeno sodišče ne more prepričati o tem, da naj bi bil cenilni elaborat od sodišča postavljenega cenilca, na katerem temelji izpodbijani sklep, izdelan mimo pravil stroke oziroma dvomljiv. Pripomniti je še, da iz izpodbijanega sklepa povsem jasno izhaja, da se cenilna vrednost nanaša na celotno nepremičnino in ne le na dolžničin solastninski delež. Glede na vse navedeno je zato treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju). Na podlagi določbe četrtega odstavka 178. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju pa bo imela možnost dolžnica predlagati najpozneje 8 dni pred prodajnim narokom, da sodišče z odredbo ponovno ugotovi na samem prodajnem naroku vrednost nepremičnine, če bo verjetno izkazala, da se je ta vrednost od prejšnje ugotovitve do dneva prodaje precej spremenila.