Jedro

Tožniku je bila z odločbo Bpp dodeljena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v tem sporu, zato je sodišče prve stopnje tožnikovemu pooblaščencu, skladno s 5. odstavkom 17. člena ZOdv, pravilno odmerilo plačilo za storitve brezplačne pravne pomoči tožniku, polovico zneska.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka.

II. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, v kateri je odločilo tudi o stroških postopka, in sicer je toženi stranki naložilo, da je dolžna za tožečo stranko povrniti stroške postopka v višini 85,67 EUR na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka tega roka dalje do plačila.

2. Zoper odločitev o stroških postopka, se iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena pritožuje tožeča stranka in navaja, da je odločitev napačna. Sodišče prve stopnje je namreč, ker je bila tožniku dodeljena brezplačna pravna pomoč, ob upoštevanju 17. člena ZOdv zaključilo, da je tožnik upravičen le do povrnitve stroškov v višini 85,67 EUR. V nadaljevanju obširno razlaga, da je bil peti odstavek 17. člena tega zakona sprejet zgolj zaradi nujnih varčevalnih ukrepov države in preprečitve težko popravljivih posledic za delovanje države. Vendar to ne sme vplivati na razmerje med strankama v postopku. Tožnik je v obravnavanem primeru v celoti uspel v pravdi, zato je upravičen do povračila vseh potrebnih stroškov postopka skladno z določbo 154. člena ZPP. Z odločitvijo sodišča prve stopnje pa je bil oškodovan.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena istega zakona po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v 2. odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna.

5. Neutemeljeno se tožnik oziroma njegov pooblaščenec pritožuje zoper odločitev o stroških postopka, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na določilo 3. odstavka 154. ZPP, na Zakon o odvetništvu (ZOdv, Ur. l. RS, št. 18/93 in naslednji) in Odvetniško tarifo (OT, Ur. l. RS, št. 2/15). Ker je bila tožniku z določbo Bpp 475/2016 z dne 12. 10. 2016 dodeljena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v tem sporu, je tožnikovemu pooblaščencu skladno s 5. odstavkom 17. člena ZOdv pravilno odmerilo plačilo za storitve brezplačne pravne pomoči tožniku, polovico zneska. Dejstvo je, da je določba 5. odstavka 17. člena ZOdv tako jasna, da ne potrebuje nobene razlage. Ob tem pa pritožbeno sodišče še pripominja, da jasnost te določbe izhaja tudi iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1307/2016 z dne 12. 5. 2016, ki jo pritožba v manjšem segmentu povzema.

6. Ker je pritožba tožnika neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano odločitev o stroških postopka sodišča prve stopnje (1. odstavek 365. člena ZPP).

7. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom istega zakona. Tožnik s pritožbo ni delno uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške.