7. 11. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž. na seji senata dne 18. oktobra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 743/2002 z dne 19. 2. 2004 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 336/2002 z dne 20. 3. 2002 se ne sprejme.

Obrazložitev

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča. To je zavrnilo tožbo v upravnem sporu zoper odločitev upravnih organov o zavrnitvi predloga za izrek ničnosti druge točke izreka odločbe (takrat) Ministrstva za okolje in prostor št. 453-51/17 z dne 2. 11. 1992, v kateri je bilo odločeno, da je Geodetska uprava Novo mesto v katastrskem načrtu dolžna izvesti sklep Temeljnega sodišča v Novem mestu št. N 49/83 z dne 25. 4. 1985. Vrhovno sodišče je pritrdilo presoji Upravnega sodišča in upravnega organa, da ni podan ničnostni razlog po 4. točki 267. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 – ur.p.b. – v nadaljevanju ZUP86), ki se je uporabljal v času odločanja.

2.Pritožnica sodbi Vrhovnega sodišča očita kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Meni, da je odločitev Vrhovnega sodišča nepravilna. S tem, ko je bila Geodetski upravi Novo mesto naložena izvršitev navedenega sklepa sodišča in ne sklepa Geodetske uprave Novo mesto št. p.l. 318 z dne 8. 2. 1984, katerega izvršitev je predlagala, naj bi ji bila odvzeta lastninska pravica nad delom zemljišča. Meni, da je podlaga za izvršitev tega sklepa 22. člen Zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74 in 42/86 – ZZKat) in ne 26. člen istega zakona, kot meni sodišče.

B.

3.V ustavni pritožbi pritožnica predvsem izraža svoje nestrinjanje z ugotovitvijo sodišč, da ni podan uveljavljani ničnostni razlog (odločba izdana brez zahteve stranke, pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila) iz 4. točke 267. člena ZUP86. Z izpodbijano odločitvijo je bilo namreč ugotovljeno, da je bila odločba, katere izrek ničnosti je predlagan, izdana v postopku vzdrževanja zemljiškega katastra, ki se lahko uvede tudi po uradni dolžnosti. Zato je organ, ki vodi postopek, dolžan upoštevati tudi sklepe sodišča, katerih izvršitev stranka ni predlagala.

4.Z večino navedb v ustavni pritožbi pritožnica oporeka le pravilni uporabi prava oziroma izraža svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo Vrhovnega sodišča, kar pa samo po sebi ne more biti predmet preizkusa pred Ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v upravnem sporu, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Za kršitev zatrjevanih pravic bi v obravnavanem primeru lahko šlo, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v neskladju z Ustavo, ali če bi bila odločitev sodišča tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve. Tega pa pritožnica v ustavni pritožbi ne izkaže.

5.Predmet ustavne pritožbe je odločitev o zavrnitvi predloga za izrek ničnosti odločbe in ne postopek vpisa sprememb glede posestnih meja v zemljiško-katastrskem operatu. Zato ustavne pritožbe zoper izpodbijano odločitev ni mogoče utemeljiti z očitki o samovoljnem oziroma nezakonitem ravnanju upravnega organa. Glede na to, da Ustavno sodišče presoja kršitve ustavne pravice samo v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana sodba Vrhovnega sodišča, o kršitvi pravice do zasebne lastnine ni mogoče govoriti že zato, ker sodišče v tem postopku sploh ni odločalo o odvzemu lastninske pravice, temveč o obstoju razlogov, iz katerih se odločba lahko izreče za nično.

6.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje 3. točke 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan