20. 5. 2010

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Marije Rogić in Mirka Rogića, oba Brezovica pri Ljubljani, ki ju zastopa Vladimir Bilić, odvetnik v Ljubljani, na seji 20. maja 2010

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cpg 909/2009 z dne 17. 12. 2009 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. St 402/2009 z dne 22. 9. 2009 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 2. točke tretjega odstavka 14. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09 in 59/09) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je na predlog upnika začelo stečajni postopek nad dolžnico družbo ELRO, d. o. o., Novo mesto, ter imenovalo stečajnega upravitelja. Zoper ta sklep so se pritožili dolžnica in oba ustavna pritožnika (dolžničina družbenika). Izpodbijala sta odločitev, da je podan razlog za začetek stečajnega postopka po 2. točki tretjega odstavka 14. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), tj. dolgoročna plačilna nesposobnost dolžnice, saj naj dolžnica leta 2008 ne bi imela tekoče izgube, temveč dobiček. Višje sodišče je obe pritožbi zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje. Presodilo je, da ob pravilni uporabi 1. točke prvega odstavka 230. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo – ZGD-1) dolžnica ni izkazovala čistega dobička v bilanci stanja, izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami preteklega leta pa presega polovico osnovnega kapitala družbe in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv.

2.Pritožnika zatrjujeta kršitev 2., 14., 22. in 125. člena Ustave. Ne strinjata se z odločitvijo sodišč, da obstaja razlog za začetek stečajnega postopka, in menita, da sta sodišči preveč ekstenzivno razlagali 2. točko tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP in raztegnili jezikovni pomen te določbe prek meja jezikovne razlage. Določbo naj bi razlagali tako, da se dolžnik šteje za insolventnega tudi, če izkazuje tekoči dobiček, kar pa naj bi bilo v nasprotju z njenim jezikovnim pomenom. Poleg tega menita, da je navedena določba ZFPPIPP nejasna in nedoločna do te mere, da je v neskladju z načeloma pravne varnosti in zaupanja v pravo. Iz tega razloga vlagata tudi pobudo za začetek postopka za oceno njene ustavnosti.

B. – I.

3.Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zahteva po izčrpanju vseh pravnih sredstev pa ne pomeni samo formalnega izčrpanja (tj. vložitve pravnega sredstva), ampak tudi materialno izčrpanje (tj. vsebinsko uveljavljanje kršitev človekovih pravic že v vloženih rednih pravnih sredstvih).

4.Pritožnika utemeljujeta očitke o kršitvi človekovih pravic z navedbami o uporabi domnevno protiustavne določbe ZFPPIPP oziroma o njeni ustavno sporni razlagi in uporabi. Drugih samostojnih argumentov, s katerimi bi prav tako utemeljevala domnevne kršitve človekovih pravic v konkretnem postopku odločanja o začetku stečajnega postopka, ne uveljavljata. Iz ustavne pritožbe izhaja, da je zanju sporno vprašanje, kdaj je dolžnik glede na 2. točko tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP dolgoročno plačilno nesposoben. Vendar pritožnika konkretnih trditev o tem, da je ta določba vsebinsko nejasna in nedoločna in s tem v neskladju z 2. členom Ustave ter da naj bi jo sodišče prve stopnje razlagalo preširoko in s tem kršilo 14. in 22. člen Ustave, kot to sedaj uveljavljata v ustavni pritožbi, v pritožbi zoper sklep o začetku stečajnega postopka nista uveljavljala. Pritožnik Mirko Rogić je v zvezi z obstojem stečajnega razloga uveljavljal le kršitev pravil postopka, ker naj bi sodišče mimo pooblaščenca pozivalo dolžnika, naj predloži letno poročilo za leto 2008. Pritožnica Marija Rogić pa je uveljavljala kršitve pravil postopka (ugotovitev o dejstvih vsebuje napake, zato naj bi bila vprašljiva zakonitost celotnega sklepa), zmotno uporabo materialnega prava in zmotno ugotovitev dejanskega stanja (družba naj bi leta 2008 izkazovala dobiček, ne pa izgube, neupoštevanje Slovenskih računovodskih standardov, dolžnik naj ne bi bil prezadolžen). To pomeni, da pravnih sredstev po vsebini nista izčrpala. Zato je Ustavno sodišče njuno ustavno pritožbo zavrglo (1. točka izreka).

B. – II.

5.Pobudnika hkrati predlagata tudi presojo ustavnosti 2. točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Ta določa, da velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik, ki je kapitalska družba, postal dolgoročno plačilno nesposoben tudi, če je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv.

6.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

7.V primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pobudnika sta sicer vložila ustavno pritožbo, vendar jo je moralo Ustavno sodišče iz razlogov, pojasnjenih v 4. točki, zavreči. Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudi ne bi mogla vplivati na njun pravni položaj. To pomeni, da pobudnika ne izkazujeta pravnega interesa za presojo ustavnosti 2. točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi pete alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik

Predsednik