Jedro

V postopku registracije spremembe zastopnice društva po ZDru se ne odloča o varstvu premoženjsko pravnih zahtevkov med strankami in temu tudi ni namenjen upravni spor, ampak sodni postopek pred sodiščem splošne pristojnosti. Odločitev tožene stranke o spremembi registracije zastopnice društva bi sicer lahko v določenih okoliščinah pomenila oteževanje učinkovitega varstva zatrjevanih lastninsko-pravnih upravičenj tožnika do društva, vendar pa je tožnik to utemeljeval samo v dejanskem smislu. Tožeča stranka bi morala izkazati, da teče pred pristojnim sodiščem lastninsko-pravni spor v zvezi s sredstvi društva in da bi zato tožena stranka morala prekiniti postopek zaradi predhodnega vprašanja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Upravno sodišče je s sodbo v zadevi U 383/2002 z dne 5. 11. 2003 tožbi tožnika ugodilo in je odločbo tožene stranke z dne 10. 1. 2002, s katero je tožena stranka pritožbo tožnika zavrgla, ker tožnik, ki ni član društva, nima položaja stranskega intervenienta, odpravilo ter zadevo vrnilo toženi strani v ponoven postopek. V obrazložitvi sodbe je sodišče navedlo, da tožena stranka v izpodbijani odločbi ni ugotavljala, ali sprememba registracije društva pomeni poseg v katerokoli pravico ali pravno korist tožnika, ampak je zmotno štela, da je odločilna okoliščina za lastnost stranke samo članstvo v društvu. Sodišče je v sodbi navedlo, da je treba v tovrstnih primerih na podlagi konkretnih navedb strank presoditi, ali je podan poseg v določeno pravico oziroma pravno korist in če je tak poseg v skladu z načelom sorazmernosti. Ali je podan poseg v določeno pravico pa je deloma dejansko, deloma pa pravno vprašanje, zato je treba v postopku ugotavljanja dejanskega stanja upoštevati tudi druge predpise, ki so pravno relevantni, na primer zakon, ki ureja stvarno-pravna razmerja in stanovanjska razmerja in ne samo Zakon o društvih (ZDru). Ker tožena stranka pri odločanju o tem, ali tožniku gre status stranke v postopku, tega ni naredila, je kršila procesno določbo 43. člena ZUP in ta kršitev predstavlja bistveno kršitev pravil postopka, saj je vplivala na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Sodišče je v sodbi navedlo tudi, da ima tudi tožnik dolžnost, da obrazloži, katere njene pravice ali pravne koristi so kršene z upravnim aktom.

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka na podlagi 16. člena ZDru pritožbi tožnika delno ugodila, odločbo Upravne enote A. št. ... z dne 16. 5. 2001 v delu, ki se nanaša na registracijo spremembe temeljnega akta in sedeža društva, odpravila in zadevo vrnila prvostopnemu organu v ponoven postopek. Pritožbo tožnika v delu, ki se nanaša na registracijo spremembe zastopnice društva, pa je tožena stranka zavrnila. V obrazložitvi izpodbijane odločbe pri povzemanju pritožbenih navedb tožena stranka pravi, da pritožnik uveljavlja položaj stranke v postopku kot lastnik garažnega boksa v garažni hiši ... , kar dokazuje s fotokopijo kupne pogodbe z dne 26. 5. 1992. Zatrjuje, da varuje svoja lastninsko-pravna upravičenja, ki jih ima kot solastnik zoper spremembo sedeža društva z naslova ..., na naslov ..., brez soglasja solastnikov. Z lastninsko pravnimi upravičenji pa utemeljuje tudi druge svoje ugovore, ki jih ima zoper uskladitev delovanja in temeljnega akta društva z ZDru in registracijo s tem v zvezi sprejetih sprememb statuta društva in registracijo zastopnice društva. Tožeča stranka ugotavlja, da tožnik zatrjuje, da je z registracijo sprememb imena, sedeža, temeljnega akta društva in zastopnice društva omogočeno nezakonito delovanje društva preko žiro računa društva. Ker lastninsko pravico varuje 33. člen Ustave RS, uveljavljanje pravice pa ureja Stvarnopravni zakonik, v času izdaje prvostopne odločbe pa Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, pritožnik uveljavlja, da izpolnjuje zakonske pogoje za priznanje položaja stranskega udeleženca v tem postopku. Tožena stranka v nadaljevanju pravi, da je treba pri odločitvi, ali izdana odločba o registraciji sprememb imena, sedeža, temeljnega akta in zastopnika Društva etažnih lastnikov garaž ... kakorkoli posega v pravice ali pravne koristi pritožnika kot solastnika skupnih delov garažne hiše, izhajati iz tega, katero pravno razmerje dejansko ureja izdana odločba. Društvo samostojno razpolaga s sredstvi društva, ki jih pridobiva iz virov, opredeljenih v temeljnem aktu. Kot pravna oseba pa enako kot druge pravne osebe tudi odgovarja za vse obveznosti do tretjih oseb, s katerimi stopa v pravna razmerja, in je lahko tako aktivna, kot tudi pasivna stranka v sodnih in drugih postopkih. Zaradi navedenega denarnih zahtevkov do društva ni mogoče uveljavljati v postopku registracije sprememb imena, sedeža, zastopnika ali temeljnega akta društva, saj v tem postopku izdana odločba ne spremeni dejstva, da s sredstvi na računu društva lahko razpolaga le društvo, po njegovem prenehanju pa skladno z določbo 28. člena ZDru in določbo temeljnega akta društva, le drugo društvo ali lokalna skupnost, na katerega se po poravnavi obveznosti društva prenese premoženje društva. Neutemeljeni so pritožbeni razlogi pritožnika, ki se nanašajo na čas vložitve zahtevka, na vprašanje pravilnosti navedbe imena društva v vlogi društva in izvolitev zastopnice društva. Kljub temu pa bi bila lahko po mnenju drugostopnega organa z določitvijo sedeža društva na določenem naslovu objekta, ki ni v lasti društva, v konkretnem primeru kršena lastninska pravica pritožnika na delu stavbe, kot pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati in solastninska pravica na skupnih delih, kot pravica do skupne rabe in upravljanja s skupnimi deli stavbe, sorazmerno solastninskemu deležu. To dejstvo pa se v postopku pred izdajo odločbe v konkretnem primeru ni ugotavljalo, zato je potrebno ugotovitveni postopek v tem delu dopolniti. Pomanjkljivost postopka bo bolj ekonomično in hitreje odpravil organ prve stopnje, zato je drugostopni organ skladno z določbo prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP napadeno odločbo v delu, ki se nanaša na registracijo sprememb temeljnega akta društva odpravil, in zadevo vrnil prvostopnemu organu v ponoven postopek. V dopolnjenem postopku mora prvostopni organ na podlagi konkretnih navedb strank ugotoviti, ali je z določitvijo sedeža društva na naslovu ..., dejansko prizadeta pravna korist pritožnika in če je dejansko prizadeta, ali je poseg v skladu z načelom sorazmernosti, kot to določa tretji odstavek 15. člena Ustave RS.

V tožbi tožnik najprej predlaga, da sodišče odpravi akt drugostopenjskega organa zaradi neupoštevanja navedb v pritožbenih in tožbenih listinah ter necelovitega upoštevanja smernic in stališč iz sodbe Upravnega sodišča št. U 383/2002 z dne 5. 11. 2003, v nadaljevanju pa pravi, da s tožbo uveljavlja odpravo izpodbijane odločbe v delu, ki se nanaša na spremembo zastopnice društva, s čimer je povezan tudi prenos - sukcesija denarnih sredstev in nasploh premoženja etažnih lastnikov garaž društva A.A.A.. Pri tem vpisu zastopnice tožnik ugotavlja neobstoj verodostojne listine o poprejšnjem vpisu zastopnice oziroma zastopnika in s tem tudi nemožnost vpisa neobstoječe spremembe. Glede premoženjskih sredstev društva A.A.A. pa tožnik dokazuje, da so bila vsa sredstva društva A.A.A. pridobljena s prispevki in gospodarjenjem ETL z GH in so po 43. členu statuta A.A.A. lastnina in solastnina etažnih lastnikov. Tožnik meni, da je drugostopenjski organ kršil tretji odstavek člena 43. in 44. člena ZUP, ko zavrača pritožbo v delu, ki se nanaša na registracijo spremembe zastopnice društva. Zastopnica društva nikdar ni bila vpisana v register, torej spremembe registracije ne more biti. Drugostopni organ ni upošteval listinsko dokazanega namena B.B.B, da pride do denarja. Pri razpolaganju s sredstvi B.B.B. je podpisnik za sredstva na žiro računu zastopnica društva. Vpis zakonite zastopnice je grob in nedopusten poseg v lastninsko pravico vseh etažnih lastnikov nečlanov B.B.B. torej tudi pritožnika. Očitno je bil v času po izdaji odločbe o vpisu izvršen prenos sredstev z žiro računa A.A.A. na žiro račun B.B.B. domnevno po potrdilu prvostopnega organa o vložitvi zahteve za vpis sprememb v register. Tudi druge nepremičnine in arhiv A.A.A. so v nezakoniti posesti B.B.B..

Organi A.A.A. so pred predajo upravljanja GH izbranemu upravniku že v letu 1999 s hranilne knjižice banke Z.Z.Z. na poseben konto umaknili 5.675.379,50 SIT in o nadaljnji usodi teh sredstev etažni lastniki do danes niso dobili pojasnil. Zahteva o vpisu sprememb v register je neizpodbitno nastala zaradi blokade žiro računa oziroma onemogočenega dostopa do sredstev. Ta dostop po mnenju pritožnika, sicer omogočen z ustrezno interpretacijo datuma veljavnosti statuta in drugih sprememb ne glede na usklajenost sprememb s pravnim redom RS (čl. 3 ZDr), ni mogel biti opravljen brez podpisa zakonite zastopnice. Brez odprave odločbe o vpisu zastopnice v register tožena stranka omogoča nadaljnje nezakonito razpolaganje B.B.B. s sredstvi vseh etažnih lastnikov GH, ki so bili nezakonito prisvojeni. Ustavna pravica do združevanja se ne more udejanjati na račun nezakonitega prilaščanja skupne solastnine, če to omogoča materialni zakon (ZDr), potem to zadeva ustavne presoje takega zakona.

Tožeča stranka z listinami in izvajanji dokazuje, da vpisa spremembe zastopnice ni bilo oziroma in ne bi smelo biti zaradi utemeljenega suma o ponarejanju listin (priloga 06/04), neobstoja verodostojnih listin o poprejšnjem vpisu zastopnice v register, listinsko neverodostojnega vpisa sprememb zastopnice v register. Zato tožnik meni, da tožena stranka ni presodila vseh pritožbenih navedb. Predlaga zavrnitev izpodbijane odločbe.

V odgovoru na tožbo tožena stranka pravi, da z vpisom zastopnice B.B.B. v register društev prvostopni organ in tožena stranka nista posegla v pravice tožnika, ki jih ta ima kot lastnik garažnega boksa oziroma solastnik prostorov v garažni hiši ..., na katere veže svoje delovanje tudi navedeno društvo.

V odgovoru na odgovor tožene stranke pa tožnik pravi, da je potrebno postopek priprave v celoti obnoviti zaradi vključitev etažnih lastnikov - nečlanov, ki so že ali pa bodo še izrazili tovrstno zahtevo. Dodaja, da v stanju pred odpravo spornega upravnega akta zastopnica B.B.B. ni bila vpisana v register društev. Zastopnica društva kot predsednica društva razpolaga s sredstvi, ki so bila ustvarjena iz prispevkov vseh solastnikov GH, tožena stranka pa ji z neodpravljenim delom odločbe neutemeljeno omogoča legalno nadaljevanje razpolaganja s temi sredstvi in legalizirano zastopanje društva. Meni, da je odločba o vpisu sprememb integralni akt, v katerem zastopnice društva ni mogoče vpisati v register, če društvo nima za vpis usposobljenega temeljnega akta in urejenega sedeža društva. Predlaga zgolj odpravo "osporavane" odločbe in obnovo postopka za celotni splet sestavin odločbe. Tak pristop bi omogočil, da bi se v obnovitveni postopek, poleg šestih že prijavljenih etažnih lastnikov, vključili še novi. Dosežena bi bila objektivnejša stopnja načela sorazmernosti.

Tožba ni utemeljena.

Glede na vsebinsko utemeljitev tožbe, posebno tožbeno navedbo, da tožnik izpodbija samo tisti del odločbe, ki se nanaša na spremembo zastopnice tožnice in pojasnitev v odgovoru na odgovor tožene stranke, je sodišče štelo, da tožnik izpodbija samo drugi odstavek izreka izpodbijane odločbe, ki se nanaša na tisti del njegove pritožbe, s katerim v drugostopenjskem postopku tožnik ni uspel. Gre za zadevo registracije spremembe zastopnice društva. Po presoji sodišče je tožena stranka ravnala skladno z napotili sodišča iz sodbe v zadevi U 383/2002 z dne 5. 11. 2003, saj je tožena stranka celovito povzela trditve in argumentacijo pritožnika glede vprašanja, ali sprememba registracije zastopnice društva pomeni poseg v lastninsko pravico tožnika in je ta pravno relevantna dejstva pravilno subsumirala pod pravila, ki jih je sodišče navedlo v sodbi z dne 5. 11. 2003 glede ugotavljanja lastnosti stranke v upravnem postopku z vidika procesne določbe 43. člena ZUP (Uradni list RS, št. 80/99, 70/2000, 52/2002) in omenjene ustavne pravice. Tožena stranka je namreč pravilno ugotovila, kar sicer nedvoumno izhaja tudi iz tožbenih navedb, da ima tožnik po njegovih navedbah določen denarni zahtevek do društva, v zvezi s katerim je tožena stranka dovolila registracijo spremembe zastopnice društva. V postopku registracije spremembe zastopnice društva po ZDru (Uradni list RS, št. 60/95, 49/98 - odločba US 89/99) se ne odloča o varstvu premoženjsko pravnih zahtevkov med strankami in temu tudi ni namenjen upravni spor, ampak sodni postopek pred sodiščem splošne pristojnosti. Odločitev tožene stranke o spremembi registracije zastopnice društva bi sicer lahko v določenih okoliščinah pomenila oteževanje učinkovitega varstva zatrjevanih lastninsko-pravnih upravičenj tožnika do društva, vendar pa je tožnik to utemeljeval samo v dejanskem smislu. Sodišče je tožnika že v sodbi z dne 5. 11. 2003 opozorilo, da iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS jasno izhaja, da mora imeti stranka, ki uveljavlja pravico do udeležbe v postopku, možnost, da obrazloži (sklep Vrhovnega sodišča RS v zadevi I Up 1160/2001 z dne 24. 1. 2002 in sodba Vrhovnega sodišča RS v zadevi I Up 861/2001 z dne 23. 1. 2002) oziroma ima dolžnost, da obrazloži, katere njene pravice ali pravne koristi so kršene z upravnim aktom (sodba Vrhovnega sodišča RS v zadevi U 104/95 z dne 25. 9. 1997). V konkretni zadevi to pomeni, da bi tožeča stranka morala izkazati, da teče pred pristojnim sodiščem lastninsko-pravni spor v zvezi s sredstvi društva, in da bi zato tožena stranka morala prekiniti postopek zaradi predhodnega vprašanja. Tožnik pa tega ni storil, ampak je vztrajal, da tožena stranka zaradi nerešenih lastninsko-pravnih razmerij prepreči registracijo spremembe zastopnice društva. Tožnikove dejanske navedbe, da izpodbijana odločba omogoča nezakonito razpolaganje društva s sredstvi so zato premalo, da bi sodišče v tej zadevi ugotovilo, da tožena stranka ne bi smela odločiti, kot izhaja iz drugega odstavka izreka izpodbijane odločbe zaradi varstva lastninske pravice tožnika. To pomeni, da v konkretni zadevi tožnik ni izkazal, da gre za takšno vprašanje, da brez njegove rešitve ni mogoče rešiti same zadeve (1. odstavek 147. člena ZUP), kajti nasproti tožnikovi pravici stoji tudi pravica članov društva do splošne svobode združevanja in delovanja (2. odstavek 42. člena in 35. člen Ustave), kar omogoča sprememba registracije, in tudi to pravico mora sodišče v zadevi upoštevati na podlagi 1. odstavka 15. člena Ustave. Na tej podlagi je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (1. odstavek 63. člena ZUS-1 v zvezi z določilom 104 in 105. člena ZUS-1.