25. 5. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. A. iz Ž., ki ga zastopa Odvetniška družba B., o. p., d. n. o., Z., na seji senata dne 16. maja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 48/2004 z dne 5. 10. 2004 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru št. P 125/96 z dne 25. 11. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog pritožnika (v pravdnem postopku tožeče stranke) za obnovo postopka. Odločilo je, da bi pritožnik listine, ki jih predlaga kot nove dokaze, ob primerni skrbnosti lahko predložil do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, nekatere listine pa je sodišče pri odločanju že upoštevalo. Višje sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija takšno odločitev in zatrjuje kršitev 22. in 25. člena Ustave ter 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Navaja, da je po pravnomočnosti sodbe dobil možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila zanj izdana ugodnejša sodna odločba, če bi bilo sodišče z njimi seznanjeno v rednem postopku in razlaga njihovo vsebino in pomen. Neutemeljen se mu zdi očitek, da bi jih lahko predložil že v rednem postopku. Trdi, da je take dokaze predlagal, pa jih sodišče ni izvedlo. Meni tudi, da bi tožena stranka morala dokazati svojo trditev o državljanstvu tožnika (namesto tega pa naj bi tožena stranka z zavajanjem sodišča in prikrivanjem listin tožniku onemogočila uveljavljanje njegovih pravic med postopkom). Pritožnik meni, da je bil deležen pristranskega in arbitrarnega sojenja, ki naj bi bilo namenjeno izključno varovanju interesov Republike Slovenije, ne pa varovanju slovenskega državljana. Kršitev 22. člena Ustave utemeljuje tudi z navedbo, da je Višje sodišče odločalo na podlagi Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP), namesto na podlagi prej veljavnega Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 in nasl. – v nadaljevanju ZPP/77), po katerem sta bili na področju dokazovanja razpravno in preiskovalno načelo prirejeni, kar naj bi ga postavilo v neenak položaj v primerjavi s primeri, v katerih sodišča uporabijo zakon, ki ga morajo uporabiti. Trdi, da ni imel možnosti odgovoriti na dopis Upravne enote z dne 8. 7. 1999. Višje sodišče naj se ne bi opredelilo do njegovih navedb v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-246/02 z dne 4. 3. 2003 (Uradni list RS, št. 36/2003, OdlUS XII, 24) in s tem kršilo 25. člen Ustave. Ustavnemu sodišču predlaga, naj razveljavi sklep Višjega sodišča in dovoli obnovo postopka.

B.

3.Predmet presoje na podlagi ustavne pritožbe je v obravnavanem primeru sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka. Ustavno sodišče zato ni obravnavalo pritožnikovih navedb, s katerimi zatrjuje kršitve, do katerih naj bi prišlo v postopku do izdaje pravnomočne sodbe (neizvedba dokazov, dokazno breme, odvzem možnosti odgovora na dopis Upravne enote).

4.Navedbe pritožnika, s katerimi izraža svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, po vsebini pomenijo le ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava. S tem pa glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ustavne pritožbe ne more utemeljiti.

5.Ker je vsebina 6. člena EKČP zajeta v 22. in 23. členu Ustave, je Ustavno sodišče očitek pritožnika o kršitvi te konvencijske pravice presojalo v okviru zatrjevanih kršitev ustavnih pravic.

6.Kršitev 22. člena Ustave pritožnik utemeljuje z navedbo, da sta sodišči odločali arbitrarno. Oceno arbitrarnega ravnanja bi lahko Ustavno sodišče izreklo le v primeru, če sodišče svoje odločitve sploh ne bi utemeljilo s pravnimi argumenti tako, da bi bilo mogoče sklepati, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Tega izpodbijanima sklepoma ni mogoče očitati. Sodišči sta namreč izčrpno obrazložili, zakaj na podlagi listin, s katerimi je pritožnik utemeljeval predlog za obnovo postopka, temu predlogu nista ugodili. Dejstvo, da je odločitev sodišč drugačna od tiste, s katero bi soglašal pritožnik, pa ne zadošča za sklep o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave. Kršitve 22. člena Ustave pritožnik tudi ne more utemeljiti z navedbo, da je Višje sodišče pri odločanju uporabilo ZPP namesto ZPP/77. Gre namreč zgolj za očitek napačne uporabe prava, pa tudi sicer pritožnik zmotno meni, da ga je določba tretjega odstavka 7. člena ZPP/77 povsem razbremenjevala dolžnosti navedbe dokazov, na katere opira svoj zahtevek. Za utemeljitev odstopa od sodne prakse pa pavšalna navedba, da ga je s tem sodišče "postavilo v neenak položaj v primerjavi s primeri, v katerih sodišča uporabijo zakon, ki ga morajo uporabiti", ne zadošča.

7.Z navedbo, da je sodišče odločalo pristransko, pritožnik po vsebini zatrjuje kršitev prvega odstavka 23. člena Ustave. Vendar tega očitka zgolj z navedbo, da je bil sodni postopek namenjen "izključno zaščiti interesov Republike Slovenije, ne pa varovanju slovenskega državljana", ni izkazal.

8.Višjemu sodišču pritožnik očita kršitev 25. člena Ustave, ker naj ne bi zavzelo stališča glede vpliva odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-246/02 na njegov pravni položaj. Po določbi prvega odstavka 375. člena ZPP/77[1] mora pritožbeno sodišče presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena, tj. navedbe, ki bi lahko vplivale na odločitev. Ker Ustavno sodišče ocenjuje, da je Višje sodišče na takšne navedbe odgovorilo, pritožnikov očitek o kršitvi pravice do pritožbe ni utemeljen.

9.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

10.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodnici mag. Mariji Krisper Kramberger, ki je bila izločena. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić

Opomba:

[1]Enako določa tudi ZPP v prvem odstavku 360. člena.