Jedro

Jedro

Jedro

Poseg v tožničine pravice in interese je več kot očiten. Sporni zapis meri na to, da so tožničini (ekonomski) lastniki, torej njen personalni substrat, udeleženi v koruptivna dejanja, in to ne pri katerikoli dejavnosti, temveč pri samem nakupu tožnice. Navedeno nedvomno postavlja celotno tožničino delovanje pod sum korupcije. Ker ima takšen očitek močno negativno konotacijo, znatno vpliva na njen ugled.

Poseg v tožničine pravice in interese je več kot očiten. Sporni zapis meri na to, da so tožničini (ekonomski) lastniki, torej njen personalni substrat, udeleženi v koruptivna dejanja, in to ne pri katerikoli dejavnosti, temveč pri samem nakupu tožnice. Navedeno nedvomno postavlja celotno tožničino delovanje pod sum korupcije. Ker ima takšen očitek močno negativno konotacijo, znatno vpliva na njen ugled.

Poseg v tožničine pravice in interese je več kot očiten. Sporni zapis meri na to, da so tožničini (ekonomski) lastniki, torej njen personalni substrat, udeleženi v koruptivna dejanja, in to ne pri katerikoli dejavnosti, temveč pri samem nakupu tožnice. Navedeno nedvomno postavlja celotno tožničino delovanje pod sum korupcije. Ker ima takšen očitek močno negativno konotacijo, znatno vpliva na njen ugled.

Izrek

Izrek

Izrek

I.Revizija se zavrne.

I.Revizija se zavrne.

I.Revizija se zavrne.

II.Tožena stranka mora tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te odločbe povrniti stroške odgovora na revizijo v znesku 335,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

II.Tožena stranka mora tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te odločbe povrniti stroške odgovora na revizijo v znesku 335,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

II.Tožena stranka mora tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te odločbe povrniti stroške odgovora na revizijo v znesku 335,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka in dejanski okvir spora

Dosedanji potek postopka in dejanski okvir spora

Dosedanji potek postopka in dejanski okvir spora

1.Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da v tedniku ... v fizični in elektronski verziji medija objavi popravek tožnice z naslednjo vsebino:

1.Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da v tedniku ... v fizični in elektronski verziji medija objavi popravek tožnice z naslednjo vsebino:

1.Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da v tedniku ... v fizični in elektronski verziji medija objavi popravek tožnice z naslednjo vsebino:

"Popravek: Farsa v državnem zboru

"Popravek: Farsa v državnem zboru

"Popravek: Farsa v državnem zboru

Vsebina članka objavljenega dne 23. 3. 2024 pod zgornjim naslovom vsebuje napačno navedeno dejstvo, da "... še danes pa se zdi prav neverjetno, da so Rusi najprej državi nakazali 70 milijonov evrov preveč. Kako se kaj takega lahko sploh zgodi? 70 milijonov!" Kupci A.-a niso nakazali ničesar preveč. Podjetje B. d. o. o. je za 55,35 % delež A. moralo odšteti 105 milijonov evrov. Od tega je zagotovilo 35 milijonov evrov lastnih sredstev. Preostali del kupnine, 70 milijonov evrov, naj bi kot posojilo B. zagotovil konzorcij slovenskih bank. Ker je B. dvomil v pravočasno zagotovitev kreditnih virov s strani konzorcija slovenskih bank, je na skrbniški račun pri notarju začasno deponiral 70 milijonov evrov lastnih sredstev. Ko je bil bančni kredit v enaki višini, torej 70 milijonov evrov, odobren in sredstva nakazana na račun pri notarju, je bilo 70 milijonov evrov lastnih sredstev povrnjenih kupcu A.-a.

Vsebina članka objavljenega dne 23. 3. 2024 pod zgornjim naslovom vsebuje napačno navedeno dejstvo, da "... še danes pa se zdi prav neverjetno, da so Rusi najprej državi nakazali 70 milijonov evrov preveč. Kako se kaj takega lahko sploh zgodi? 70 milijonov!" Kupci A.-a niso nakazali ničesar preveč. Podjetje B. d. o. o. je za 55,35 % delež A. moralo odšteti 105 milijonov evrov. Od tega je zagotovilo 35 milijonov evrov lastnih sredstev. Preostali del kupnine, 70 milijonov evrov, naj bi kot posojilo B. zagotovil konzorcij slovenskih bank. Ker je B. dvomil v pravočasno zagotovitev kreditnih virov s strani konzorcija slovenskih bank, je na skrbniški račun pri notarju začasno deponiral 70 milijonov evrov lastnih sredstev. Ko je bil bančni kredit v enaki višini, torej 70 milijonov evrov, odobren in sredstva nakazana na račun pri notarju, je bilo 70 milijonov evrov lastnih sredstev povrnjenih kupcu A.-a.

Vsebina članka objavljenega dne 23. 3. 2024 pod zgornjim naslovom vsebuje napačno navedeno dejstvo, da "... še danes pa se zdi prav neverjetno, da so Rusi najprej državi nakazali 70 milijonov evrov preveč. Kako se kaj takega lahko sploh zgodi? 70 milijonov!" Kupci A.-a niso nakazali ničesar preveč. Podjetje B. d. o. o. je za 55,35 % delež A. moralo odšteti 105 milijonov evrov. Od tega je zagotovilo 35 milijonov evrov lastnih sredstev. Preostali del kupnine, 70 milijonov evrov, naj bi kot posojilo B. zagotovil konzorcij slovenskih bank. Ker je B. dvomil v pravočasno zagotovitev kreditnih virov s strani konzorcija slovenskih bank, je na skrbniški račun pri notarju začasno deponiral 70 milijonov evrov lastnih sredstev. Ko je bil bančni kredit v enaki višini, torej 70 milijonov evrov, odobren in sredstva nakazana na račun pri notarju, je bilo 70 milijonov evrov lastnih sredstev povrnjenih kupcu A.-a.

A., d. d."

A., d. d."

A., d. d."

2.Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3.Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili,

3.Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili,

3.Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili,

-je stranka SDS sklicala sejo o korupciji;

-je stranka SDS sklicala sejo o korupciji;

-je stranka SDS sklicala sejo o korupciji;

-so bili predmet razprave očitki korupcijskih ravnanj strank Gibanja Svoboda, SD in Levica ter predsednika vlade;

-so bili predmet razprave očitki korupcijskih ravnanj strank Gibanja Svoboda, SD in Levica ter predsednika vlade;

-so bili predmet razprave očitki korupcijskih ravnanj strank Gibanja Svoboda, SD in Levica ter predsednika vlade;

-so bili v članku našteti tudi primeri korupcijskih afer stranke SDS, med njimi tudi prodaja tožnice;

-so bili v članku našteti tudi primeri korupcijskih afer stranke SDS, med njimi tudi prodaja tožnice;

-so bili v članku našteti tudi primeri korupcijskih afer stranke SDS, med njimi tudi prodaja tožnice;

-je bilo tudi navedeno, da je prodaja tožnice ruskemu oligarhu eden od primerov, nad katerim visijo sence, in se še danes zdi neverjetno, da so Rusi najprej državi nakazili 70 milijonov preveč, avtor prispevka pa se je spraševal, kako je to mogoče.

-je bilo tudi navedeno, da je prodaja tožnice ruskemu oligarhu eden od primerov, nad katerim visijo sence, in se še danes zdi neverjetno, da so Rusi najprej državi nakazili 70 milijonov preveč, avtor prispevka pa se je spraševal, kako je to mogoče.

-je bilo tudi navedeno, da je prodaja tožnice ruskemu oligarhu eden od primerov, nad katerim visijo sence, in se še danes zdi neverjetno, da so Rusi najprej državi nakazili 70 milijonov preveč, avtor prispevka pa se je spraševal, kako je to mogoče.

Nosilni razlogi sodišč prve in druge stopnje

Nosilni razlogi sodišč prve in druge stopnje

Nosilni razlogi sodišč prve in druge stopnje

4.Naslovnik spornega članka je politična stranka, ki vladnim političnim strankam očita koruptivna ravnanja, po navedbah iz članka pa bi naj bila tudi sama v številnih korupcijskih aferah. Med temi aferami je navedena prodaja tožnice Rusom, ki naj bi državi za njen nakup nakazali 70 milijonov evrov preveč. V članku res ni izrecno navedeno, da bi bil katerikoli udeleženec v procesu prodaje koruptiven, a to izhaja iz samega konteksta članka. Takšen zapis je tožničine kupce in večinske lastnike potisnil med akterje korupcijskega dejanja, s tem pa v percepciji povprečnega bralca, ki istoveti gospodarsko družbo in njene družbenike, tudi tožnico. Informacija, da je bila njena sprememba lastništva posledica koruptivnih dejanj, meče slabo luč ne le na njene (ekonomske) lastnike, ampak tudi nanjo in negativno posega v njen ugled in dobro ime, posledično pa tudi v njene poslovne interese, saj družba s takšno težo negativnega bremena težje deluje v poslovnem svetu. Ne drži torej, da tožnica ni izkazala prizadetosti svojega interesa ter da zahteva popravek za drugega.

4.Naslovnik spornega članka je politična stranka, ki vladnim političnim strankam očita koruptivna ravnanja, po navedbah iz članka pa bi naj bila tudi sama v številnih korupcijskih aferah. Med temi aferami je navedena prodaja tožnice Rusom, ki naj bi državi za njen nakup nakazali 70 milijonov evrov preveč. V članku res ni izrecno navedeno, da bi bil katerikoli udeleženec v procesu prodaje koruptiven, a to izhaja iz samega konteksta članka. Takšen zapis je tožničine kupce in večinske lastnike potisnil med akterje korupcijskega dejanja, s tem pa v percepciji povprečnega bralca, ki istoveti gospodarsko družbo in njene družbenike, tudi tožnico. Informacija, da je bila njena sprememba lastništva posledica koruptivnih dejanj, meče slabo luč ne le na njene (ekonomske) lastnike, ampak tudi nanjo in negativno posega v njen ugled in dobro ime, posledično pa tudi v njene poslovne interese, saj družba s takšno težo negativnega bremena težje deluje v poslovnem svetu. Ne drži torej, da tožnica ni izkazala prizadetosti svojega interesa ter da zahteva popravek za drugega.

4.Naslovnik spornega članka je politična stranka, ki vladnim političnim strankam očita koruptivna ravnanja, po navedbah iz članka pa bi naj bila tudi sama v številnih korupcijskih aferah. Med temi aferami je navedena prodaja tožnice Rusom, ki naj bi državi za njen nakup nakazali 70 milijonov evrov preveč. V članku res ni izrecno navedeno, da bi bil katerikoli udeleženec v procesu prodaje koruptiven, a to izhaja iz samega konteksta članka. Takšen zapis je tožničine kupce in večinske lastnike potisnil med akterje korupcijskega dejanja, s tem pa v percepciji povprečnega bralca, ki istoveti gospodarsko družbo in njene družbenike, tudi tožnico. Informacija, da je bila njena sprememba lastništva posledica koruptivnih dejanj, meče slabo luč ne le na njene (ekonomske) lastnike, ampak tudi nanjo in negativno posega v njen ugled in dobro ime, posledično pa tudi v njene poslovne interese, saj družba s takšno težo negativnega bremena težje deluje v poslovnem svetu. Ne drži torej, da tožnica ni izkazala prizadetosti svojega interesa ter da zahteva popravek za drugega.

Revizijske navedbe

Revizijske navedbe

Revizijske navedbe

5.Sporni prispevek ni prizadel tožničine pravice oziroma interesa. Vsebina članka v delu, ki se nanaša na tožnico, objektivno ne more posegati v njeno sfero. Avtor prispevka se sprašuje, ali lahko stranka SDS očita korupcijo koalicijskim politikom, ob tem da je sama udeležena v več korupcijskih aferah, ki jih novinar nato v prispevku povzema. Prispevek je torej osredotočen na ravnanje politike pri razpolaganju z državnim premoženjem. Novinar je ob omembi tožnice uporabil zelo mil izraz, in sicer, da nad prodajo A. "visijo sence", ter se vprašal "kako se kaj takega sploh lahko zgodi?" 70 milijonov!". Takšen zapis se ne nanaša na esenco tožnice kot pravne osebe, torej na njeno poslovanje oziroma poslovodstvo in lastnike. Nikjer ni zapisano, da je bil katerikoli udeleženec v procesu prodaje koruptiven ali da je tožničino poslovanje koruptivno. Napačna ugotovitev sodišča je, da prispevek spremembo lastništva tožnice označuje kot posledico koruptivnih dejanj. Prispevek pri povprečnem bralcu ni mogel ustvariti negativne slike o tožnici ali njenih lastnikih.

5.Sporni prispevek ni prizadel tožničine pravice oziroma interesa. Vsebina članka v delu, ki se nanaša na tožnico, objektivno ne more posegati v njeno sfero. Avtor prispevka se sprašuje, ali lahko stranka SDS očita korupcijo koalicijskim politikom, ob tem da je sama udeležena v več korupcijskih aferah, ki jih novinar nato v prispevku povzema. Prispevek je torej osredotočen na ravnanje politike pri razpolaganju z državnim premoženjem. Novinar je ob omembi tožnice uporabil zelo mil izraz, in sicer, da nad prodajo A. "visijo sence", ter se vprašal "kako se kaj takega sploh lahko zgodi?" 70 milijonov!". Takšen zapis se ne nanaša na esenco tožnice kot pravne osebe, torej na njeno poslovanje oziroma poslovodstvo in lastnike. Nikjer ni zapisano, da je bil katerikoli udeleženec v procesu prodaje koruptiven ali da je tožničino poslovanje koruptivno. Napačna ugotovitev sodišča je, da prispevek spremembo lastništva tožnice označuje kot posledico koruptivnih dejanj. Prispevek pri povprečnem bralcu ni mogel ustvariti negativne slike o tožnici ali njenih lastnikih.

5.Sporni prispevek ni prizadel tožničine pravice oziroma interesa. Vsebina članka v delu, ki se nanaša na tožnico, objektivno ne more posegati v njeno sfero. Avtor prispevka se sprašuje, ali lahko stranka SDS očita korupcijo koalicijskim politikom, ob tem da je sama udeležena v več korupcijskih aferah, ki jih novinar nato v prispevku povzema. Prispevek je torej osredotočen na ravnanje politike pri razpolaganju z državnim premoženjem. Novinar je ob omembi tožnice uporabil zelo mil izraz, in sicer, da nad prodajo A. "visijo sence", ter se vprašal "kako se kaj takega sploh lahko zgodi?" 70 milijonov!". Takšen zapis se ne nanaša na esenco tožnice kot pravne osebe, torej na njeno poslovanje oziroma poslovodstvo in lastnike. Nikjer ni zapisano, da je bil katerikoli udeleženec v procesu prodaje koruptiven ali da je tožničino poslovanje koruptivno. Napačna ugotovitev sodišča je, da prispevek spremembo lastništva tožnice označuje kot posledico koruptivnih dejanj. Prispevek pri povprečnem bralcu ni mogel ustvariti negativne slike o tožnici ali njenih lastnikih.

6.Če je treba odklonitveni razlog iz 2. alineje prvega odstavka 31. člena Zakona o medijih (v nadaljevanju ZMed) ovsebiniti z ustavnopravnim vrednotenjem kolidirajočih ustavnih pravic, toliko bolj velja, da je primerljivo vrednotenje potrebno tudi pri opredelitvi izhodiščnega pogoja iz 26. člena ZMed, ki vzpostavlja pravico do objave popravka. Tega vrednotenja nižji sodišči nista opravili. Ugled pravne osebe je res neločljivo povezan z ugledom fizičnih oseb, ki tvorijo njen personalni substrat, a to ne pomeni, da vsakršna okrnitev ugleda fizične osebe učinkuje na pravice in interese pravne osebe. Ne zadostuje vsakršen poseg v osebnostno sfero, temveč le nesorazmeren, takšen, ki ima močno osebnostno noto, ki prevlada nad pravico medija. Sporni zapis je v nasprotju z drugimi primeri, ki jih našteva novinar, zelo kratek. Tožnica in njeni lastniki niso navedeni v naslovu članka in novinar v zvezi z njimi ne postavlja kategoričnih trditev.

6.Če je treba odklonitveni razlog iz 2. alineje prvega odstavka 31. člena Zakona o medijih (v nadaljevanju ZMed) ovsebiniti z ustavnopravnim vrednotenjem kolidirajočih ustavnih pravic, toliko bolj velja, da je primerljivo vrednotenje potrebno tudi pri opredelitvi izhodiščnega pogoja iz 26. člena ZMed, ki vzpostavlja pravico do objave popravka. Tega vrednotenja nižji sodišči nista opravili. Ugled pravne osebe je res neločljivo povezan z ugledom fizičnih oseb, ki tvorijo njen personalni substrat, a to ne pomeni, da vsakršna okrnitev ugleda fizične osebe učinkuje na pravice in interese pravne osebe. Ne zadostuje vsakršen poseg v osebnostno sfero, temveč le nesorazmeren, takšen, ki ima močno osebnostno noto, ki prevlada nad pravico medija. Sporni zapis je v nasprotju z drugimi primeri, ki jih našteva novinar, zelo kratek. Tožnica in njeni lastniki niso navedeni v naslovu članka in novinar v zvezi z njimi ne postavlja kategoričnih trditev.

6.Če je treba odklonitveni razlog iz 2. alineje prvega odstavka 31. člena Zakona o medijih (v nadaljevanju ZMed) ovsebiniti z ustavnopravnim vrednotenjem kolidirajočih ustavnih pravic, toliko bolj velja, da je primerljivo vrednotenje potrebno tudi pri opredelitvi izhodiščnega pogoja iz 26. člena ZMed, ki vzpostavlja pravico do objave popravka. Tega vrednotenja nižji sodišči nista opravili. Ugled pravne osebe je res neločljivo povezan z ugledom fizičnih oseb, ki tvorijo njen personalni substrat, a to ne pomeni, da vsakršna okrnitev ugleda fizične osebe učinkuje na pravice in interese pravne osebe. Ne zadostuje vsakršen poseg v osebnostno sfero, temveč le nesorazmeren, takšen, ki ima močno osebnostno noto, ki prevlada nad pravico medija. Sporni zapis je v nasprotju z drugimi primeri, ki jih našteva novinar, zelo kratek. Tožnica in njeni lastniki niso navedeni v naslovu članka in novinar v zvezi z njimi ne postavlja kategoričnih trditev.

7.Vprašanje legitimacije za objavo popravka je Vrhovno sodišče obravnavalo v zadevi II Ips 227/2015, v kateri je politična stranka skušala varovati položaj njene predsednice, in v zadevi II Ips 176/2016, v kateri je združenje skušalo varovati položaj, ki se je nanašal na njenega predsednika. V obeh zadevah je bil zahtevek za objavo popravka zavrnjen zaradi neizpolnitve pogoja iz prvega odstavka 26. člena ZMed.

7.Vprašanje legitimacije za objavo popravka je Vrhovno sodišče obravnavalo v zadevi II Ips 227/2015, v kateri je politična stranka skušala varovati položaj njene predsednice, in v zadevi II Ips 176/2016, v kateri je združenje skušalo varovati položaj, ki se je nanašal na njenega predsednika. V obeh zadevah je bil zahtevek za objavo popravka zavrnjen zaradi neizpolnitve pogoja iz prvega odstavka 26. člena ZMed.

7.Vprašanje legitimacije za objavo popravka je Vrhovno sodišče obravnavalo v zadevi II Ips 227/2015, v kateri je politična stranka skušala varovati položaj njene predsednice, in v zadevi II Ips 176/2016, v kateri je združenje skušalo varovati položaj, ki se je nanašal na njenega predsednika. V obeh zadevah je bil zahtevek za objavo popravka zavrnjen zaradi neizpolnitve pogoja iz prvega odstavka 26. člena ZMed.

Navedbe iz odgovora na revizijo

Navedbe iz odgovora na revizijo

Navedbe iz odgovora na revizijo

8.Očitek vpletenosti tožničinih lastnikov v domnevna korupcijska ravnanja v zvezi s prodajo tožnice krni njihov ugled do te mere, da bralec zaključi, da je koruptivno tudi poslovanje tožnice. Prodaja tožnice novim lastnikom je namreč aktivnost, ki je neločljivo povezana z njenim delovanjem. Predstava javnosti o ugledu pravne osebe je neizogibno povezana s predstavo o ugledu fizičnih oseb, preko katerih ta pravna oseba deluje. Pri tem ni pomembno, da delovanje tožnice kot take ni v ospredju prispevka, saj je prispevek z omembo njenih lastnikov v zvezi s korupcijo vzpostavil povezavo tožnice s korupcijo, tožnica pa je tudi poimensko omenjena. Vrhovno sodišče je v sklepu II Ips 4/2023 z dne 1. 2. 2023 že poudarilo, da se obstoj posega v materialnopravno sfero presoja na podlagi relevantnega izseka prispevka: "Četudi tožnik v objavljenem prispevku res ni osrednja figura /.../ toda predmet spora v obravnavanem primeru ni prispevek kot celota, temveč izsek, ki omenja tožnika. V tem delu prispevka pa tožnik ni obrobna, temveč je osrednja oseba in nosilec (ustavnopravnih) pravic". Enako je presodilo tudi v sklepu II Ips 354/2009 z dne 13. 5. 2009: "Že sama omemba tožnika na začetku novinarjevega pisma vzpostavlja med fizično in pravno osebo takšno povezavo, ki je povprečen bralec ne more spregledati /.../". Za enako situacijo gre v konkretnem primeru. Besedo korupcija povprečni bralec dojema zelo čustveno, zato vsebini, na katero se nanaša omemba korupcije, pripiše velik pomen. Umestitev tožnice v isti stavek z besedo korupcija učinkuje tako, da tožnico povezuje s korupcijo, kar negativno vpliva na njen ugled in poslovne interese.

8.Očitek vpletenosti tožničinih lastnikov v domnevna korupcijska ravnanja v zvezi s prodajo tožnice krni njihov ugled do te mere, da bralec zaključi, da je koruptivno tudi poslovanje tožnice. Prodaja tožnice novim lastnikom je namreč aktivnost, ki je neločljivo povezana z njenim delovanjem. Predstava javnosti o ugledu pravne osebe je neizogibno povezana s predstavo o ugledu fizičnih oseb, preko katerih ta pravna oseba deluje. Pri tem ni pomembno, da delovanje tožnice kot take ni v ospredju prispevka, saj je prispevek z omembo njenih lastnikov v zvezi s korupcijo vzpostavil povezavo tožnice s korupcijo, tožnica pa je tudi poimensko omenjena. Vrhovno sodišče je v sklepu II Ips 4/2023 z dne 1. 2. 2023 že poudarilo, da se obstoj posega v materialnopravno sfero presoja na podlagi relevantnega izseka prispevka: "Četudi tožnik v objavljenem prispevku res ni osrednja figura /.../ toda predmet spora v obravnavanem primeru ni prispevek kot celota, temveč izsek, ki omenja tožnika. V tem delu prispevka pa tožnik ni obrobna, temveč je osrednja oseba in nosilec (ustavnopravnih) pravic". Enako je presodilo tudi v sklepu II Ips 354/2009 z dne 13. 5. 2009: "Že sama omemba tožnika na začetku novinarjevega pisma vzpostavlja med fizično in pravno osebo takšno povezavo, ki je povprečen bralec ne more spregledati /.../". Za enako situacijo gre v konkretnem primeru. Besedo korupcija povprečni bralec dojema zelo čustveno, zato vsebini, na katero se nanaša omemba korupcije, pripiše velik pomen. Umestitev tožnice v isti stavek z besedo korupcija učinkuje tako, da tožnico povezuje s korupcijo, kar negativno vpliva na njen ugled in poslovne interese.

8.Očitek vpletenosti tožničinih lastnikov v domnevna korupcijska ravnanja v zvezi s prodajo tožnice krni njihov ugled do te mere, da bralec zaključi, da je koruptivno tudi poslovanje tožnice. Prodaja tožnice novim lastnikom je namreč aktivnost, ki je neločljivo povezana z njenim delovanjem. Predstava javnosti o ugledu pravne osebe je neizogibno povezana s predstavo o ugledu fizičnih oseb, preko katerih ta pravna oseba deluje. Pri tem ni pomembno, da delovanje tožnice kot take ni v ospredju prispevka, saj je prispevek z omembo njenih lastnikov v zvezi s korupcijo vzpostavil povezavo tožnice s korupcijo, tožnica pa je tudi poimensko omenjena. Vrhovno sodišče je v sklepu II Ips 4/2023 z dne 1. 2. 2023 že poudarilo, da se obstoj posega v materialnopravno sfero presoja na podlagi relevantnega izseka prispevka: "Četudi tožnik v objavljenem prispevku res ni osrednja figura /.../ toda predmet spora v obravnavanem primeru ni prispevek kot celota, temveč izsek, ki omenja tožnika. V tem delu prispevka pa tožnik ni obrobna, temveč je osrednja oseba in nosilec (ustavnopravnih) pravic". Enako je presodilo tudi v sklepu II Ips 354/2009 z dne 13. 5. 2009: "Že sama omemba tožnika na začetku novinarjevega pisma vzpostavlja med fizično in pravno osebo takšno povezavo, ki je povprečen bralec ne more spregledati /.../". Za enako situacijo gre v konkretnem primeru. Besedo korupcija povprečni bralec dojema zelo čustveno, zato vsebini, na katero se nanaša omemba korupcije, pripiše velik pomen. Umestitev tožnice v isti stavek z besedo korupcija učinkuje tako, da tožnico povezuje s korupcijo, kar negativno vpliva na njen ugled in poslovne interese.

9.Praksa Vrhovnega sodišča, na katero se sklicuje toženec, ni relevantna, saj dejansko stanje ne ustreza konkretnemu življenjskemu primeru. Ne drži, da se sodišče druge stopnje do tega ni opredelilo, saj je jasno razložilo, da v konkretni zadevi ne gre za uveljavljanje pravice do popravka za drugega. V zadevi II Ips 227/2015 je šlo za to, da je politična stranka skušala doseči objavo popravka, ki se je nanašal izključno na fizično osebo in njeno kandidaturo za evropsko komisarko. Vsebina se ni nanašala na delovanje politične stranke. V zadevi II Ips 176/2016 je bilo v ospredju prispevka ravnanje predsednika združenja v njegovi zasebni sferi, ki z združenjem ni imelo nobene povezave.

9.Praksa Vrhovnega sodišča, na katero se sklicuje toženec, ni relevantna, saj dejansko stanje ne ustreza konkretnemu življenjskemu primeru. Ne drži, da se sodišče druge stopnje do tega ni opredelilo, saj je jasno razložilo, da v konkretni zadevi ne gre za uveljavljanje pravice do popravka za drugega. V zadevi II Ips 227/2015 je šlo za to, da je politična stranka skušala doseči objavo popravka, ki se je nanašal izključno na fizično osebo in njeno kandidaturo za evropsko komisarko. Vsebina se ni nanašala na delovanje politične stranke. V zadevi II Ips 176/2016 je bilo v ospredju prispevka ravnanje predsednika združenja v njegovi zasebni sferi, ki z združenjem ni imelo nobene povezave.

9.Praksa Vrhovnega sodišča, na katero se sklicuje toženec, ni relevantna, saj dejansko stanje ne ustreza konkretnemu življenjskemu primeru. Ne drži, da se sodišče druge stopnje do tega ni opredelilo, saj je jasno razložilo, da v konkretni zadevi ne gre za uveljavljanje pravice do popravka za drugega. V zadevi II Ips 227/2015 je šlo za to, da je politična stranka skušala doseči objavo popravka, ki se je nanašal izključno na fizično osebo in njeno kandidaturo za evropsko komisarko. Vsebina se ni nanašala na delovanje politične stranke. V zadevi II Ips 176/2016 je bilo v ospredju prispevka ravnanje predsednika združenja v njegovi zasebni sferi, ki z združenjem ni imelo nobene povezave.

O utemeljenosti revizije

O utemeljenosti revizije

O utemeljenosti revizije

10.Revizija ni utemeljena.

10.Revizija ni utemeljena.

10.Revizija ni utemeljena.

11.V obravnavani zadevi gre za izjemen primer dovoljene revizije po četrtem odstavku 39. člena ZMed. Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da mora revident ne glede na to tudi v primeru revizije po ZMed ravnati tako, da v reviziji opredeli jasen in konkretiziran pravni problem, Vrhovno sodišče pa nanj odgovori zgolj v meri, ki je sorazmerna z njegovo pravno upoštevnostjo in pomembnostjo.

11.V obravnavani zadevi gre za izjemen primer dovoljene revizije po četrtem odstavku 39. člena ZMed. Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da mora revident ne glede na to tudi v primeru revizije po ZMed ravnati tako, da v reviziji opredeli jasen in konkretiziran pravni problem, Vrhovno sodišče pa nanj odgovori zgolj v meri, ki je sorazmerna z njegovo pravno upoštevnostjo in pomembnostjo.

11.V obravnavani zadevi gre za izjemen primer dovoljene revizije po četrtem odstavku 39. člena ZMed. Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da mora revident ne glede na to tudi v primeru revizije po ZMed ravnati tako, da v reviziji opredeli jasen in konkretiziran pravni problem, Vrhovno sodišče pa nanj odgovori zgolj v meri, ki je sorazmerna z njegovo pravno upoštevnostjo in pomembnostjo.

12.Pravica do objave popravka iz 26. člena ZMed omogoča tistemu, na katerega se medijski prispevek neposredno nanaša, da se vključi v javno razpravo, ki jo z objavo prispevka poprej enostransko sproži njegov avtor (gre za zakonsko konkretizacijo človekove pravice iz 40. člena Ustave Republike Slovenije; v nadaljevanju Ustava). Pravica objave popravka po drugi strani posega v medijsko svobodo, ki izvira iz pravice do svobode izražanja (39. člen Ustave), in pravico do svobodne gospodarske pobude lastnikov medijev (74. člen Ustave), saj odgovornim urednikom (pogosto mimo njihove volje) narekuje brezplačno objavo vsebine, ki jo je pripravil imetnik pravice do objave popravka spornega prispevka. Izhajajoč iz takšne kolidirajoče narave pravic, je treba pri odločanju o varstvu pravice do objave popravka opraviti tehtanje, katera pravica bo v konkretnem primeru imela prednost. K iskanju ravnovesja je pristopil že zakonodajalec, ki je prizadetemu priznal pravico do popravka, a jo je omejil z odklonitvenimi razlogi iz prvega odstavka 31. člena ZMed.

12.Pravica do objave popravka iz 26. člena ZMed omogoča tistemu, na katerega se medijski prispevek neposredno nanaša, da se vključi v javno razpravo, ki jo z objavo prispevka poprej enostransko sproži njegov avtor (gre za zakonsko konkretizacijo človekove pravice iz 40. člena Ustave Republike Slovenije; v nadaljevanju Ustava). Pravica objave popravka po drugi strani posega v medijsko svobodo, ki izvira iz pravice do svobode izražanja (39. člen Ustave), in pravico do svobodne gospodarske pobude lastnikov medijev (74. člen Ustave), saj odgovornim urednikom (pogosto mimo njihove volje) narekuje brezplačno objavo vsebine, ki jo je pripravil imetnik pravice do objave popravka spornega prispevka. Izhajajoč iz takšne kolidirajoče narave pravic, je treba pri odločanju o varstvu pravice do objave popravka opraviti tehtanje, katera pravica bo v konkretnem primeru imela prednost. K iskanju ravnovesja je pristopil že zakonodajalec, ki je prizadetemu priznal pravico do popravka, a jo je omejil z odklonitvenimi razlogi iz prvega odstavka 31. člena ZMed.

12.Pravica do objave popravka iz 26. člena ZMed omogoča tistemu, na katerega se medijski prispevek neposredno nanaša, da se vključi v javno razpravo, ki jo z objavo prispevka poprej enostransko sproži njegov avtor (gre za zakonsko konkretizacijo človekove pravice iz 40. člena Ustave Republike Slovenije; v nadaljevanju Ustava). Pravica objave popravka po drugi strani posega v medijsko svobodo, ki izvira iz pravice do svobode izražanja (39. člen Ustave), in pravico do svobodne gospodarske pobude lastnikov medijev (74. člen Ustave), saj odgovornim urednikom (pogosto mimo njihove volje) narekuje brezplačno objavo vsebine, ki jo je pripravil imetnik pravice do objave popravka spornega prispevka. Izhajajoč iz takšne kolidirajoče narave pravic, je treba pri odločanju o varstvu pravice do objave popravka opraviti tehtanje, katera pravica bo v konkretnem primeru imela prednost. K iskanju ravnovesja je pristopil že zakonodajalec, ki je prizadetemu priznal pravico do popravka, a jo je omejil z odklonitvenimi razlogi iz prvega odstavka 31. člena ZMed.

13.Vrhovno sodišče je v sodbi II Ips 176/2016 z dne 21. 7. 2016 zavzelo stališče, da mora sodišče v izjemnih primerih tudi izhodiščni pogoj iz prvega odstavka 26. člena ZMed ovsebiniti z ustreznim ustavnopravnim vrednotenjem. To je potrebno v primerih, ko presoja, ali je bilo z novinarskim prispevkom poseženo v tožnikove pravice ali interese, ni črno-bela. Konkretne okoliščine primera niso takšne. Poseg v tožničine pravice in interese je več kot očiten. Strinjati se je treba s stališčem nižjih sodišč, da sporni zapis meri na to, da so tožničini (ekonomski) lastniki, torej njen personalni substrat, udeleženi v koruptivna dejanja, in to ne pri katerikoli dejavnosti, temveč pri samem nakupu tožnice. Navedeno nedvomno postavlja celotno tožničino delovanje pod sum korupcije. Ker ima takšen očitek močno negativno konotacijo, znatno vpliva na njen ugled: kako naj tožnica v poslovnem svetu ohranja za uspešno poslovanje nujno integriteto, če nad njo visi senca korupcije. Drži stališče v odgovoru na revizijo, da pri tem ni pomembno, da ospredju prispevka ni delovanje tožnice kot take, saj je prispevek z omembo njenih lastnikov v zvezi s korupcijo vzpostavil povezavo tožnice s korupcijo, tožnica pa je tudi poimensko omenjena.

13.Vrhovno sodišče je v sodbi II Ips 176/2016 z dne 21. 7. 2016 zavzelo stališče, da mora sodišče v izjemnih primerih tudi izhodiščni pogoj iz prvega odstavka 26. člena ZMed ovsebiniti z ustreznim ustavnopravnim vrednotenjem. To je potrebno v primerih, ko presoja, ali je bilo z novinarskim prispevkom poseženo v tožnikove pravice ali interese, ni črno-bela. Konkretne okoliščine primera niso takšne. Poseg v tožničine pravice in interese je več kot očiten. Strinjati se je treba s stališčem nižjih sodišč, da sporni zapis meri na to, da so tožničini (ekonomski) lastniki, torej njen personalni substrat, udeleženi v koruptivna dejanja, in to ne pri katerikoli dejavnosti, temveč pri samem nakupu tožnice. Navedeno nedvomno postavlja celotno tožničino delovanje pod sum korupcije. Ker ima takšen očitek močno negativno konotacijo, znatno vpliva na njen ugled: kako naj tožnica v poslovnem svetu ohranja za uspešno poslovanje nujno integriteto, če nad njo visi senca korupcije. Drži stališče v odgovoru na revizijo, da pri tem ni pomembno, da ospredju prispevka ni delovanje tožnice kot take, saj je prispevek z omembo njenih lastnikov v zvezi s korupcijo vzpostavil povezavo tožnice s korupcijo, tožnica pa je tudi poimensko omenjena.

13.Vrhovno sodišče je v sodbi II Ips 176/2016 z dne 21. 7. 2016 zavzelo stališče, da mora sodišče v izjemnih primerih tudi izhodiščni pogoj iz prvega odstavka 26. člena ZMed ovsebiniti z ustreznim ustavnopravnim vrednotenjem. To je potrebno v primerih, ko presoja, ali je bilo z novinarskim prispevkom poseženo v tožnikove pravice ali interese, ni črno-bela. Konkretne okoliščine primera niso takšne. Poseg v tožničine pravice in interese je več kot očiten. Strinjati se je treba s stališčem nižjih sodišč, da sporni zapis meri na to, da so tožničini (ekonomski) lastniki, torej njen personalni substrat, udeleženi v koruptivna dejanja, in to ne pri katerikoli dejavnosti, temveč pri samem nakupu tožnice. Navedeno nedvomno postavlja celotno tožničino delovanje pod sum korupcije. Ker ima takšen očitek močno negativno konotacijo, znatno vpliva na njen ugled: kako naj tožnica v poslovnem svetu ohranja za uspešno poslovanje nujno integriteto, če nad njo visi senca korupcije. Drži stališče v odgovoru na revizijo, da pri tem ni pomembno, da ospredju prispevka ni delovanje tožnice kot take, saj je prispevek z omembo njenih lastnikov v zvezi s korupcijo vzpostavil povezavo tožnice s korupcijo, tožnica pa je tudi poimensko omenjena.

14.Praksa Vrhovnega sodišča, na katero se sklicuje revidentka, ne ustreza dejanskemu stanju v konkretni zadevi. V obeh citiranih zadevah se je namreč sporni prispevek nanašal na delovanje fizične osebe, ki ni bilo v ničemer povezano s pravno osebo, katere personalni substrat je ta oseba bila. Res je, da je pravica do objave popravka namenjena le varovanju posameznikove pravice ali interesa - in ne tudi varovanju pravic in interesov koga drugega, a to ne pomeni, da s popravkom medijskega obvestila ne bi bilo mogoče zajeti tudi tretjih oseb, ki so v (spornem) obvestilu nastopale kot (domnevno) prizadete osebe skupaj s tožnico. Kadar je kontekst v medijih predstavljenih trditev, na katere se odziva prizadeti, tak, da so vanj vključene tudi tretje osebe, zaradi česar je pravico do popravka mogoče polno uresničiti le z odzivom tudi na trditve o tretji osebi, je mogoče v popravek vključiti tudi tretje osebe.

14.Praksa Vrhovnega sodišča, na katero se sklicuje revidentka, ne ustreza dejanskemu stanju v konkretni zadevi. V obeh citiranih zadevah se je namreč sporni prispevek nanašal na delovanje fizične osebe, ki ni bilo v ničemer povezano s pravno osebo, katere personalni substrat je ta oseba bila. Res je, da je pravica do objave popravka namenjena le varovanju posameznikove pravice ali interesa - in ne tudi varovanju pravic in interesov koga drugega, a to ne pomeni, da s popravkom medijskega obvestila ne bi bilo mogoče zajeti tudi tretjih oseb, ki so v (spornem) obvestilu nastopale kot (domnevno) prizadete osebe skupaj s tožnico. Kadar je kontekst v medijih predstavljenih trditev, na katere se odziva prizadeti, tak, da so vanj vključene tudi tretje osebe, zaradi česar je pravico do popravka mogoče polno uresničiti le z odzivom tudi na trditve o tretji osebi, je mogoče v popravek vključiti tudi tretje osebe.

14.Praksa Vrhovnega sodišča, na katero se sklicuje revidentka, ne ustreza dejanskemu stanju v konkretni zadevi. V obeh citiranih zadevah se je namreč sporni prispevek nanašal na delovanje fizične osebe, ki ni bilo v ničemer povezano s pravno osebo, katere personalni substrat je ta oseba bila. Res je, da je pravica do objave popravka namenjena le varovanju posameznikove pravice ali interesa - in ne tudi varovanju pravic in interesov koga drugega, a to ne pomeni, da s popravkom medijskega obvestila ne bi bilo mogoče zajeti tudi tretjih oseb, ki so v (spornem) obvestilu nastopale kot (domnevno) prizadete osebe skupaj s tožnico. Kadar je kontekst v medijih predstavljenih trditev, na katere se odziva prizadeti, tak, da so vanj vključene tudi tretje osebe, zaradi česar je pravico do popravka mogoče polno uresničiti le z odzivom tudi na trditve o tretji osebi, je mogoče v popravek vključiti tudi tretje osebe.

Odločitev o reviziji

Odločitev o reviziji

Odločitev o reviziji

15.Revizija je po obrazloženem neutemeljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

15.Revizija je po obrazloženem neutemeljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

15.Revizija je po obrazloženem neutemeljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

O stroških revizijskega postopka

O stroških revizijskega postopka

O stroških revizijskega postopka

16.Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker toženka z revizijo ni uspela, mora tožnici povrniti stroške, ki jih je imela s sestavo odgovora na revizijo. Vrhovno sodišče je tožnici priznalo nagrado za sestavo odgovora na revizijo po 3. točki tar. št. 22 v zvezi s tar. št. 19 Odvetniške tarife v višini 450 točk in materialne stroške v višini 9 točk (tretji odstavek 11. člena Odvetniške tarife), kar upoštevaje vrednost odvetniške točke 0,6 EUR znaša 275,40 EUR, povečano za 22 % DDV, skupaj 335,99 EUR. Navedeni znesek mora toženka tožnici povrniti v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za izpolnitev roka dalje .

16.Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker toženka z revizijo ni uspela, mora tožnici povrniti stroške, ki jih je imela s sestavo odgovora na revizijo. Vrhovno sodišče je tožnici priznalo nagrado za sestavo odgovora na revizijo po 3. točki tar. št. 22 v zvezi s tar. št. 19 Odvetniške tarife v višini 450 točk in materialne stroške v višini 9 točk (tretji odstavek 11. člena Odvetniške tarife), kar upoštevaje vrednost odvetniške točke 0,6 EUR znaša 275,40 EUR, povečano za 22 % DDV, skupaj 335,99 EUR. Navedeni znesek mora toženka tožnici povrniti v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za izpolnitev roka dalje .

16.Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker toženka z revizijo ni uspela, mora tožnici povrniti stroške, ki jih je imela s sestavo odgovora na revizijo. Vrhovno sodišče je tožnici priznalo nagrado za sestavo odgovora na revizijo po 3. točki tar. št. 22 v zvezi s tar. št. 19 Odvetniške tarife v višini 450 točk in materialne stroške v višini 9 točk (tretji odstavek 11. člena Odvetniške tarife), kar upoštevaje vrednost odvetniške točke 0,6 EUR znaša 275,40 EUR, povečano za 22 % DDV, skupaj 335,99 EUR. Navedeni znesek mora toženka tožnici povrniti v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za izpolnitev roka dalje .

Sestava senata in glasovanje

Sestava senata in glasovanje

Sestava senata in glasovanje

17.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

17.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

17.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

-------------------------------

-------------------------------

1Na to ugotovitev je Vrhovno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vezano.

1Na to ugotovitev je Vrhovno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vezano.

1Na to ugotovitev je Vrhovno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vezano.

2Primerjaj npr. VSRS sodba II Ips 58/2020 z dne 23. 10. 2020.

2Primerjaj npr. VSRS sodba II Ips 58/2020 z dne 23. 10. 2020.

2Primerjaj npr. VSRS sodba II Ips 58/2020 z dne 23. 10. 2020.

3VSRS sklep II Ips 4/2023 z dne 1. 2. 2023.

3VSRS sklep II Ips 4/2023 z dne 1. 2. 2023.

3VSRS sklep II Ips 4/2023 z dne 1. 2. 2023.

4Obstoja odklonitvenih razlogov revidentka v reviziji ne uveljavlja.

4Obstoja odklonitvenih razlogov revidentka v reviziji ne uveljavlja.

4Obstoja odklonitvenih razlogov revidentka v reviziji ne uveljavlja.

5VSRS II Ips 1/2023 z dne 5. 4. 2023.

5VSRS II Ips 1/2023 z dne 5. 4. 2023.

5VSRS II Ips 1/2023 z dne 5. 4. 2023.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o medijih (2001) - ZMed - člen 26, 31

Zakon o medijih (2001) - ZMed - člen 26, 31

Zakon o medijih (2001) - ZMed - člen 26, 31

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.