Jedro

ZDen ni bil kršen, če je bil pritožnik najprej udeležen v postopku kot zainteresirana stranka, potem pa kot zavezanec.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Novi Gorici kot sodišče prve stopnje na podlagi odločbe 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) ugodilo tožbi tožnikov, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 23.10.2001 in ji zadevo vrnilo v nov postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka ugodila pritožbi zavezanca M. Ž. industrija d.d., A. in delno odločbo z dne 14.1.2001, ki jo je izdala Upravna enota A., odpravila in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponovni postopek. Z navedeno odločbo Upravnega organa prve stopnje je bilo odločeno, da se upravičencu K.F. umrlem 26.9.1968, nazadnje stanujočem v V., državljanu SR Slovenije in jugoslovanski državljan ter R.F. umrli 21.8.1984, nazadnje stanujoč v V., državljanki SRS in jugoslovanski državljanki kot prejšnjima lastnikoma podjetja H. J. v V., vrne v last in posest podržavljeno premoženje, parc. št. 73 dvorišče v izmeri 443 m2 in poslovna stavba v izmeri 468 m2, vl. št. 1173 k.o. V., vsakemu do 1/2, glede katere je v zemljiški knjigi vpisana družbena lastnina, pravica uporabe v korist občine A. Zavezanec M., Ž. industrija, A. je dolžan izročiti navedene nepremičnine v začasno upravljanje skrbniku za poseben primer A.G. v roku 15 dni od pravnomočnosti odločbe.

Presoja tožene stranke je bila drugačna. Navedla je, da v zahtevi za denacionalizacijo ni bilo navedeno katera pravna oseba naj bi bila zavezanec. Ta ni bil določen niti v predlogu za izdajo začasne odredbe. Zmotno je stališče organa prve stopnje, da je na podlagi Zakona o splošnem upravnem postopku zahtevek možno razširiti po izteku materialnega roka oziroma, da določitev pasivne stranke ni bila nujna. Zavezenec je lahko le zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine. Začasna odredba je bila izdana zoper Družbo P. d.d. A., ne pa M., Ž. industrija d.d. A. Navedena družba ne more biti zavezana stranka.

V izpodbijani sodbi je sodišče prve stopnje zavzelo drugačno stališče. Ugotovilo je, da je Ž. industrija M. Ajdovščina d.d. zavezanec za vrnitev, da je zahtevana nepremičnina med njenimi sredstvi, da je bila izdana začasna odredba in da je navedeno podjetje sporno nepremičnino izločilo iz lastninskega preoblikovanja. Izdano je bilo tudi drugo soglasje agencije, s čemer je podjetje A. d.d. zaključilo lastninsko preoblikovanje.

V pritožbi M. d.d. A. uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi. Uradnega zaznamka v spisu, iz katerega izhaja, da je bila zahtevana prepoved lastninjenja, ob pregledu dokumentacije, ko se je ta vodila še pred organom prve stopnje, ni bilo. Zapis je nastal šele sedaj. Uradni zaznamek je antidatiran in ne izkazuje dejanskega stanja. Sodišče ne pojasni razlogov glede materialnih rokov, ki vežejo stranke v postopku. Postopek zoper Družbo M. je pričel teči mnogo kasneje.

Tedaj so vsi materialni roki iz ZDen že potekli. Vloga, ki ni določala zavezanca, je bila glede na določbo 62. člena ZDen nepopolna. Zavezanec bi moral biti opredeljen po podatkih zemljiške knjige. Upoštevati bi bilo potrebno 28. člen Zakona o zaključku lastninjenja.

Odgovori na pritožbo niso vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da iz upravnih spisov izhaja, da je bila zahteva za odplačilo ali vrnitev v naravi nacionaliziranega H. "J." v V., vložena dne 16.10.1992 in da je bila dne 2.3.1993 vložena zahteva za izdajo začasne odredbe v skladu z 10. členom Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP), za izločitev iz lastninskega preoblikovanja podjetij, nacionaliziranega podjetja H. "J." V. Na isti vlogi je dne 11.3.1993 upravna delavka napisala uradni zaznamek iz katerega izhaja, da predlagatelji zahtevajo prepoved lastninjenja nepremičnin na M. - P. A. Občina A., Oddelek za gospodarstvo, finance in urejanje prostora je dne 19.5.1994 izdal začasno odredbo. Z njo je bilo prepovedano razpolaganje s poslovnim prostorom parc. št. 73 dvorišče v izmeri 443 m2 in poslovna stavba v izmeri 468 m2 vl. št. 1137 k.o. V., zavezancu - podjetju M. H. P. d.o.o. A., do pravnomočnosti odločitve o zahtevi za denacionalizacijo podjetja H. "J." v V. Sodišče nadalje pravilno ugotavlja, da po podatkih iz zemljiško knjižnega izpiska, ki ga je Okrajno sodišče v Ajdovščini izdalo 23.5.1995, sicer izhaja, da so navedene nepremičnine vknjižene kot družbena lastnina, upravni organ - Občinski ljudski odbor A. Skladna s podatki spisov je tudi ugotovitev, da je Izvršni svet Skupščine občine A. dne 26.2.1992 s sklepom oddal v začasno upravljanje M., TOZD H.P., A., gostinske lokale v V. in sicer hotel in objekt P. z vsemi spremljajočimi objekti in zemljiščem, pod pogojem da uredi restavracijske prostore v skladu z zapisnikom inšpekcijskega ogleda in prične s poslovanjem do 15.3.1982. Do realizacije citiranega sklepa ni prišlo, ker ga ni potrdil javni pravobranilec. Dne 19.1.1989 je Izvršni svet Skupščine občine A. izdal nov sklep o brezplačnem prenosu na Ž. industrijo "M." A. (pravno prednico zavezanke v denacionalizacijskem postopku), pravico uporabe na stavbni parceli št. 73, stavba v izmeri 577 m2, dvorišče v izmeri 443 m2 vl. št. 1137 k.o. V. (torej napremičnine, ki so v tem denacionalizacijskem postopku) in stavbno parcelo št. 127 zgradba v izmeri 125 m2 in dvorišče v izmeri 280 m2, vl. št. 1267 k.o. V. Dne 13.12.1993 je Izvršni svet Skupščine občine A. izdal sklep, s katerim je v 1. točki črtal besedilo v zvezi s stavbno parcelo št. 127 vl. št. 1267 k.o. V., v točki 2 izreka sklepa pa določil, da se nepremičnina iz točke 1. navedenega sklepa ponudi Ž. industriji M. A. d.d. v dolgoročni najem. Dne 20.6.1994 sta Občina A. in Ž. industrija M. A. d.d. kot prevzemnik sklenili pogodbo o ureditvi zemljiško knjižnega stanja v k.o. V.: ugotavljata, da je Izvršni svet Skupščine občine A. dne 19.1.1989 sprejel sklep o brezplačnem prenosu nepremičnin na prevzemnika in sicer parc. st. 73 dvorišče v izmeri 443 m2, stavba v izmeri 577 m2, vl. št. 1137 k.o. V. ter stavbno parcelo št. 127 zgradba v izmeri 125 m2 in dvorišče v izmeri 280 m2 vl. št. 1267 k.o. V.; v letu 1989 je bila pripravljena pogodba o prenosu omenjenih nepremičnin na prevzemnika. Do podpisa ni prišlo, ker je Javno pravobranilstvo Gorica zahtevalo od prevzemnika dokazilo, da je izpolnil pogoj, da je vložil v objekt določena sredstva in ga primerno kraju in namenu obnovil. V mesecu oktobru 1993 je Ž. industrija M. A. d.d. obvestila Izvršni svet Občine A., da je realizirala navedeni pogoj. V navedeni pogodbi še ugotavljata, da se z njo delno realizira sklep Izvršnega sveta z dne 19.1.1989 in sicer v delu, ki se nanaša na prenos nepremičnin za parc. št. 73, ki je zaradi denacionalizacijskega postopka na podlagi odločbe Geodetske uprave Občine A. z dne 16.3.1994 dobila novo površino in sicer parc. št. 73 dvorišče v izmeri 443 m2, poslovna stavba 468 m2, vl. št. 1137 k.o. V. Sporazumno tudi ugotavljata, da je bil prenos med izročiteljem in prevzemnikom dejansko opravljen že 19. januarja 1989 in se od takrat naprej šteje Ž. industrija M. A. d.d. za lastnika oz. uporabnika nepremičnin kar mu Občina A. vseskozi priznava. Zato Občina A. dovoljuje prenos in odpis parc. št. 73 vl. št. 1137 k.o. V., ki je družbena lastnina v uporabi Občina A. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve sto pnje, da iz podatkov Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo izhaja, da je podjetje M. A. d.d. zaključilo lastninsko preoblikovanje z izdajo drugega soglasja agencije dne 11.3.1995. V postopku lastninjenja so bile izločene vse nepremičnine, ki so bile predmet izdanih začasnih odredb, med njimi tudi parc. št. 73 k.o. V., ki je bila izločena iz premoženja podjetja na podlagi odločbe Oddelka za gospodarstvo Skupščine občine A. z dne 19.5.1994. Glede družbe M.H.P. d.o.o. A. iz registrskega vložka Temeljnega sodišča v Novi Gorici Enota v Novi Gorici izhaja, da je bila družba vpisana v sodni register dne 22.6.1992. Ustanoviteljica Ž. industrija M. A. d.d. je navedeno družbo ustanovila z osnovno vlogo v denarju v znesku 100.000,00 SIT.

Vse navedene ugotovitve sodišča prve stopnje so skladne s podatki in listinami predloženih spisov. Na tej podlagi je tudi po presoji pritožbenega sodišča treba šteti, da je bilo nacionalizirano podjetje H. "J." V. v premoženju družbe M. d.d. A. Zakon o denacionalizaciji (ZDen) v 2. odstavku 51. člena določa, da so zavezanci za vrnitev podržavljenih podjetij oz. drugih gospodarskih subjektov ali za vzpostavitev lastninskega deleža v premoženju, podjetja oz. druge pravne osebe, v katerih premoženju so sredstva oz. premoženje podržavljenih podjetij ali drugih gospodarskih subjektov. Glede na podatke in listine v upravnih spisih in citirane določbe ZDen je torej zavezanec za vrnitev nacionaliziranega podjetja H. "J." V., družba M. d.d. A. V zvezi z odločbo Oddelka za gospodarstvo, finance in urejanje prostora, Občine A. z dne 19.5.1994, ki je bila izdana na podlagi 10. in 11. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetjih, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje o tem, da je zavezanka M. d.d. A., ki je imela nacionalizirano podjetje v svojem premoženju, le-to v skladu s 15. členom ZLPP izločila iz premoženja, ki se je lastninilo. S tem pa je bil tudi po presoji pritožbenega sodišča, namen poglavja II. ZLPP zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev, izpolnjen. Namen teh določb je namreč zavarovati denacionalizacijske upravičence, na drugi strani pa omogočiti nemoteno lastninjenje podjetij. S 1.5.1998 je pričel veljati Zakon o zaključku lastninjenja in privatizacij pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (ZZLPPO), ki v 63. členu med drugim določa, da preneha veljati ZLPP z izjemo posameznih določb. Glede na navedeno določbo ZZLPPO in namen II. poglavja ZLPP je tudi po mnenju pritožbenega sodišča odločitev upravnega organa I. stopnje, da je zavezanec v tem denacionalizacijskem postopku družba M. d.d. A., pravilna.

Glede na vse navedeno je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ob uporabi 2. točke 1. odstavka 60. člena ZUS, saj so bila ugotovljena dejstva v nasprotju s podatki spisa.

Tudi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Za trditev o tem, da je bil uradni zaznamek napravljen za nazaj, pritožnik ni predložil nobenega drugega dokaza. Res je, da sodišče prve stopnje ni posebej pojasnilo razlogov, ki se nanašajo na materialne roke, ki vežejo upravičence in predlagatelje. Toda sodišče prve stopnje je obrazložilo, zakaj je pritožnika štelo kot zavezano stranko. Navedene razloge pritožbeno sodišče sprejema. Pritožnik je v postopku ves čas sodeloval. Zato ne more uspeti z ugovorom, da se je postopek zoper njega začel mnogo kasneje, po preteku rokov, ki jih določa ZDen. Po določbi 60. člena ZDen so stranke v postopku denacionalizacije upravičenec, njegov pravni naslednik ter zavezanec oziroma druga pravna ali fizična oseba, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Zahtevo, vloženo v roku iz 64. člena ZDen, je po stališču sodne prakse treba obravnavati kot zahtevo zo er vse osebe, ki imajo po določbi 60. člena ZDen položaj stranke v postopku. Zato ZDen ni bil kršen, če je bil pritožnik najprej udeležen v postopku kot zainteresirana stranka, potem pa je bil opredeljen kot zavezanec. Sodišče prve stopnje se tudi pravilno sklicuje na ZZLPPO, saj se po določbi 2. odstavka 63. člena istega zakona določbe 2. odstavka 13. člena in 25. člena ZLPP preoblikovanju podjetij uporabljajo še naprej glede podjetij, ki so pridobila soglasje agencije iz 4. odstavka 20. člena ZLPP pred uveljavitvijo tega zakona, prav takšen primer pa je podan v obravnavani zadevi. V 28. členu istega zakona, na katerega se sklicuje pritožba, pa je urejeno vprašanje, ki ni predmet tega upravnega spora.

Glede na navedeno je bilo na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabljeno. Postopek v upravnem sporu ni bil kršen, zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.