Jedro

Okoliščina, da je pooblaščeni odvetnik prvega toženca zet sodnice pristojnega višjega sodišča in da je ta odvetnik v skupni odvetniški pisarni z drugim odvetnikom, ki je mož predsednice pristojnega višjega sodišča, ne spada med tehtne razloge za prenos pristojnosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 23. 6. 2010 ugotovilo ničnost posojilne pogodbe in sporazuma o ustanovitvi hipoteke z dne 6. 9. 2004, posojilne pogodbe in sporazuma o ustanovitvi hipoteke z dne 27. 5. 2005 in prodajne pogodbe z dne 4. 11. 2005 ter notarskega zapisa o ustanovitvi zemljiškega dolga z dne 8. 1. 2008. Ugotovilo je tudi neveljavnost vknjižbe lastninske pravice drugega toženca in zemljiškega dolga pri vl. št. 4522/32 k.o. ... ter odredilo izbris lastninske pravice drugega toženca, zemljiškega dolga in hipotek ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja s ponovnim vpisom prvega toženca.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje sta oba toženca po svojih pooblaščencih vložila pritožbi. Za odločanje o pritožbah je stvarno in krajevno pristojno Višje sodišče v ...

3. Tožeča stranka je predlagala določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za obravnavanje pritožb in sicer Višjega sodišča v A. V predlogu navaja, da je pooblaščenec prvega toženca zet sodnice Višjega sodišča ..., obenem pa je v skupni odvetniški pisarni z odvetnikom ..., ki pa je mož predsednice Višjega sodišča ... To so tehtni razlogi, ki sami po sebi vzbujajo dvome, da bi lahko prišlo do neobjektivnosti in nepristranskosti pri obravnavanju pritožb na Višjem sodišču ...

4. Predlog tožeče stranke je bil vročen obema tožencema. Prvi toženec je v odgovoru izrazil neutemeljenost predloga in nasprotovanje delegaciji.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča razlogi, ki jih tožeča stranka navaja v predlogu, ne morejo razumno utemeljevati dvoma v nepristranskost za pritožbeni postopek pristojnega Višjega sodišča ... Okoliščina, da je pooblaščeni odvetnik prvega toženca zet sodnice pristojnega višjega sodišča in da je ta odvetnik v skupni odvetniški pisarni z drugim odvetnikom, ki je mož predsednice pristojnega višjega sodišča, ne spada med tehtne razloge za prenos pristojnosti. Opisana razmerja lahko služijo le kot podlaga za izločitev sodnice oziroma predsednice iz sojenja v konkretni zadevi. Sodnici pa sicer na odločanje v posameznih zadevah ne moreta vplivati. Zadevi, ki ju navaja tožeča stranka v podkrepitev svojega predloga, pa sta drugačni. V zadevah I R 42/2006 in I R 50/2006 so namreč ožji sorodniki pravdne stranke (in ne pooblaščenega odvetnika) zaposleni na pristojnem sodišču. 8. Ker niso podani razlogi po 67. členu ZPP je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke zavrnilo.