Jedro

Obdolžencu je bil postavljen zagovornik po uradni dolžnosti dne 18. 8. 2020 takoj po 17. uri, tik preden je bil obdolženec zaslišan pred dežurno preiskovalno sodnico, in ne že ob 15.30 uri, kot navaja vložnik v zahtevi. Pred 17. uro tega dne obdolženec ni imel zagovornika ne po pooblastilu ne po uradni dolžnosti, zato ni bilo nobene podlage za prisostvovanje odvetnika Jerneja Koćevarja pri zaslišanju prič.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Dežurna preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Krškem je zoper obdolženega R. M., ki je utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po prvem in tretjem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), odredila pripor iz razloga po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki teče od dne 17. 8. 2020 od 15.10 ure dalje. Okrožno sodišče v Krškem je pritožbo obdolženčevega zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo.

2. Zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora je zahtevo za varstvo zakonitosti iz razlogov kršitev kazenskega zakona in določb kazenskega postopka, vložil obdolženčev zagovornik. Predlagal je, da Vrhovno sodišče pripor zoper obdolženca odpravi, podrejeno, da izpodbijani pravnomočni sklep odpravi (pravilno razveljavi) in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Vrhovni državni tožilec Hinko Jenull je v odgovoru na zahtevo, podanem na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP navedel, da določba 166. člena ZKP ne daje podlage za zagotavljanje obvezne zagovornikove navzočnosti pri zaslišanju prič, prvi odstavek 70. člena ZKP pa določa obvezno navzočnost zagovornika pri prvem zaslišanju, kar se po presoji vrhovnega državnega tožilca jezikovno in sistemsko logično nanaša le na zaslišanje osumljenca, ne pa na zaslišanje prič. Navaja še, da se je obdolženec zagovorniku pri zaslišanju prič izrecno odpovedal, iz časovnega zaporedja opravljenih preiskovalnih dejanj pa izhaja, da je uradno pooblastilno razmerje in s tem pravica zagovornika do udeležbe pri preiskovalnih dejanjih, nastopila šele s trenutkom, ko je R. M., zaslišan kot osumljenec ob 17. 05 uri izjavil, da si sam ne bo vzel zagovornika. Predlagal je, da Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovnega državnega tožilca na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo obdolžencu in zagovorniku. O njem se je izjavil zagovornik in navedel, da je pooblastilno razmerje zagovornika po uradni dolžnosti nastopilo z dnem 18. 8. 2020, pri čemer iz njega ne izhaja, da bi bilo vezano na določen časovni moment – uro in minute, temveč je vezano na datum izdaje sklepa.

B.

5. Zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja kršitev pravice do obrambe s trditvijo, da mu preiskovalna sodnica ni dovolila prisostvovati zaslišanju dveh prič - tujcev, kljub temu da je bil v času njunega zaslišanja s sklepom že postavljen obdolžencu za zagovornika po uradni dolžnosti. Kršitev utemeljuje z navedbami, da je dne 18. 8. 2020 ob 15.30 uri prišel na sodišče ravno, ko je potekalo zaslišanje prve priče, druga je čakala pred sodno dvorano. Ko je bila slednja vabljena na zaslišanje, je želel pristopiti tudi zagovornik, v sodni dvorani sta že bila navzoča obdolženec in državna tožilka, vendar mu preiskovalna sodnica tega ni dovolila. Po mnenju zagovornika sta dokaza z zaslišanjem prič zato nezakonita, kršeni sta bili tudi načeli neposrednosti in kontradiktornosti postopka, odrejen pripor zoper obdolženca pa je zato nezakonit. 6. Vložniku ni mogoče pritrditi. Kot sta v razlogih sklepov navedla že preiskovalna sodnica in zunajobravnavni senat, je iz zapisnikov o zaslišanju prič in osumljencev z dne 18. 8. 2020 razvidno, da so bili tega dne ob 15.01 uri na zaslišanje k dežurni preiskovalni sodnici privedeni dva osumljenca in dve priči, prisotna je bila tudi višja državna tožilka. Preiskovalna sodnica je osumljenega R. M. poučila o vseh njegovih pravicah po določbah Zakona o kazenskem postopku, na kar je ta izjavil, da za današnje zaslišanje prič ne bo pooblastil zagovornika. Sledilo je zaslišanje prič H. A., ki je bilo zaključeno ob 16.09 uri in A. H., s pričetkom ob 16.14 in zaključkom ob 16.58 uri. Obdolženec je prisostvoval zaslišanju navedenih prič, obema je tudi zastavljal vprašanja. Ob 17.05 uri se je nato pričelo zaslišanje osumljenega R. M. Preiskovalna sodnica je pred pričetkom zaslišanja obdolženca še enkrat poučila o vseh njegovih pravicah, obdolženec je ponovno izjavil, da si ne bo vzel zagovornika, zato ga je sodnica seznanila, da mu bo postavljen zagovornik po uradni dolžnosti, odvetnik Jernej Kočevar. Zaslišanje obdolženca se je nato nadaljevalo ob 17.15 uri, ko je pristopil po uradni dolžnosti postavljen zagovornik, obdolžencu in zagovorniku je bil tedaj vročen sklep o postavitvi zagovornika po uradni dolžnosti. Iz navedenega izhaja, da je bil obdolžencu postavljen zagovornik po uradni dolžnosti dne 18. 8. 2020 takoj po 17. uri, tik preden je bil obdolženec zaslišan pred dežurno preiskovalno sodnico, in ne že ob 15.30 uri, kot navaja vložnik v zahtevi. Pred 17. uro tega dne obdolženec ni imel zagovornika ne po pooblastilu ne po uradni dolžnosti, zato ni bilo nobene podlage za prisostvovaje odvetnika Jerneja Kočevarja pri zaslišanju prič H. A. in A. H. Kršitev pravice do obrambe iz razloga, ki ga vložnik uveljavlja, zato ni podana.

C.

7. Kršitev, ki jo v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja vložnik ni podana, zato je Vrhovno sodišče zahtevo zavrnilo (425. člen ZKP).

8. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 17. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje.