Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem ni razlog, da izvedenec ne bi bil upravičen do nagrade za opravljeno delo.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom priznalo izvedencu mag. J. D. za opravljeno izvedensko delo nagrado in stroške v skupnem znesku 828,90 EUR in 20% DDV v znesku 165,80 EUR (I. točka izreka). Plačilo skupnega zneska v višini 994,68 EUR izvrši finančno računovodska služba Okrožnega sodišča v Kranju iz sredstev predujma, ki ga je založila tožeča stranka (II. točka izreka). Odločilo je še, da se plačilo izvede v roku 45 dni po pravnomočnosti sklepa (III. točka izreka).
Zoper sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka. Sodišču očita, da se pri izdaji sklepa ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je izvedenec dejansko opravil naloženo izvedeniško delo ali ne. Sodišče je le pavšalno obrazložilo, da je izvedenec poslal sodišču izvedensko mnenje, a o vsebini mnenja ni povedalo ničesar. Izvedenec je v poročilu zapisal, da parcelacija, ki je predmet izvedenske naloge, ni možna. To pomeni, da je izvedenec sam ugotovil, da izvedenskega dela ne more opraviti in to oceno utemeljil z argumenti. Tožbeni zahtevek na podlagi katerega naj bi izvedenec izdelal parcelacijo, je popolnoma jasen. Obe skici se nahajata v spisu, mejniki na obeh skicah so vrisani pregledno in jasno. V skicah so čitljivo vpisani podatki o odmikih med mejniki in o odmiku do objekta. Jasno je, da je mejnik črta od mejnika št. 12 do mejnikov 14 po obeh IBP OS skicah poteka v ravni črti. Vse delo, ki bi ga izvedenec moral opraviti je v tem, da v naravi vzpostavi mejo med mejnikoma 12 in 14 po skici IBP OS 109 in mejo med istima mejnikoma po skici IBP OS 68. Zato je imel izvedenec na razpolago vse katastrske podatke in ustrezne geodetske skice. Izvedenec svoje izvedenske naloge ni opravil, saj parcelacije, ki mu je bila naložena s sklepom, ni izvedel. Opravljal je druga dela, ki niso bila zajeta v sklepu o odreditvi izvedeniškega dela. Ker svojega dela ni opravil in na vprašanja ni odgovoril, mu ne gre pravica do povrnitve stroškov in do izvedeniške nagrade.
Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.
Pritožba ni utemeljena.
Odločitev prvostopenjskega sodišča je materialno pravno pravilna, prvostopenjsko sodišče je navedlo tudi dovolj razlogov, ki tako odločitev utemeljujejo. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 7. decembra 2012 zaupalo sodnemu izvedencu geodetske stroke izdelavo elaborata parcelacije. Izvedencu je naročilo, naj pri delitvi zemljiške parcele poleg stroke pravil upošteva tudi vsebino tožbenega zahtevka, kot ga je tožeča stranka postavila na naroku za glavno obravnavo 12. 4. 2012. Izvedenec je izvedeniško mnenje izdelal in mu priložil skico terenske meritve. V izvedeniškem mnenju je pojasnil, da izdelava parcelacije, kot je predvidena v tožbenem zahtevku, ni možna in pojasnil zakaj. V mnenju je ponudil tudi rešitev. Če tožeča stranka z vsebino izvedeniškega mnenja ni zadovoljna, to ne pomeni, da izvedenec ni upravičen do plačila za opravljeno delo. Po določilu 249. člena Zakona o pravdnem postopku (1) ima izvedenec med ostalim tudi pravico do povračila potnih stroškov, stroškov za izvedensko delo kot tudi pravico do nagrade za to delo.
Prvostopenjsko sodišče je izvedencu priznalo stroške za študij spisa, za zbiranje dodatne dokumentacije, za terenski ogled z geodetsko izmero, za potovanje na ogled, za potne stroške povezane z ogledom, ter za materialne stroške, izvedeniško mnenje pa uvrstilo v kategorijo zelo zahtevnega izvedeniškega mnenja. Vso to delo je izvedenec tudi opravil. Pritožba konkretizirano ne izpodbija posameznih postavk, ki jih je priznalo prvostopenjsko sodišče v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2). Pritožba zgolj zatrjuje, da izvedenec izvedeniškega dela ni opravil. To pa po oceni pritožbenega sodišča ne drži. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako tudi tisti ne, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).
Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, tožena stranka pa z odgovorom na pritožbo ni prispevala k rešitvi zadeve. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (154., 155. in 156. člen ZPP).
(1) Ur. list RS. št. 26/1999 in naslednji, v nadaljevanju ZPP).
(2) Ur. list RS, št. 80/2010, v nadaljevanju Pravilnik.