Jedro

Sodišče mora v vseh postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za korist otroka in tudi po uradni dolžnosti izvesti vse potrebne ukrepe, ki jih zahteva varstvo njegovih pravic in koristi.

Sodišče prve stopnje je ob sicer korektnem in promptnem postopanju premalo pozornosti posvetilo domnevnim grožnjam s smrtjo, ki naj bi jih dolžnica izrekla deklicam.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v II. točki izreka razveljavi v delu, ki se nanaša na zavrnitev predloga upnika, da se stiki A. A. in B. A. z njuno materjo C. A. izvajajo pod nadzorom CSD, in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II.V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a ne razveljavljenem delu potrdi.

Obrazložitev

Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje:

1.Stranki postopka sta razvezana zakonca in starša treh deklic: trinajstletne A., desetletne B. in dvoletne C. Ob razvezi leta 2022 je bilo s sodno poravnavo dogovorjeno, da se hčerke dodelijo v vzgojo in varstvo materi ter da bo imel oče stike z njimi vsak tretji vikend osebno in vsako sredo po telefonu.

2.Upnik je 22. 2. 2024 predlagal izdajo začasne odredbe, s katero naj se začasno določi stike deklic z materjo pod nadzorom. Med drugim pojasnjuje, da sta imela z dolžnico burno in kompleksno družinsko situacijo, on je imel težave z alkoholom in je bil v D. preganjan zaradi nasilja v družini, zaradi česar je bil iz D. tudi izgnan. Dolžnica je septembra 2022 otroke odpeljala v E. v D., ni se držala dogovora o stikih, zato so otroci 16. 2. 2024 ostali pri njem na F. in niso hoteli več z dolžnico (materjo) nazaj v D. Dolžnica otroke hudo zanemarja, nad njimi izvaja psihično in fizično nasilje. A. je ugriznila v lice in ji doma za kazen ostrigla lase, poleg tega je bila mati veliko odsotna od doma in sta morali A. ter B. paziti dvoletno C. Deklice so bile v D. velikokrat lačne. A. je zaradi slabih učnih rezultatov ponavljala razred, B. pa verjetno letos ne bo izdelala razreda.

3.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na predlog upnika in po uradni dolžnosti dne 13. 3. 2024 izdalo začasno odredbo, s katero je odločilo: 1) da se deklice začasno zaupajo v varstvo in vzgojo očetu; 2) da stiki med deklicami in materjo potekajo vsak vikend od petka popoldan do nedelje, pa tudi vsak dan po telefonu ali videokonferenci; 3) nadomesti se soglasje staršev, da je stalni naslov bivanja B. na F., ...; 4) nadomesti se soglasje staršev za vpis A. in B. v osnovno šolo ... G. ter za vpis C. v vrtec; 5) nadomesti se soglasje staršev za ureditev obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji za vse tri deklice; 6) začasno se omeji starševska skrb očeta tako, da center za socialno delo (CSD) tedensko opravlja nenapovedane obiske na njegovem domu in dvakrat mesečno preverja v Sloveniji opravljeno testiranje na prisotnost alkohola; 7) staršema se prepove zapuščanje Slovenije skupaj z otroki brez pisnega soglasja obeh staršev in CSD. Določena je bila kazen za kršitev začasne odredbe (500 EUR). Kar je zahteval upnik več ali drugače, je sodišče zavrnilo (II. točka izreka) in odločilo, da začasna odredba začne veljati z razglasitvijo, ki jo je sodišče opravilo na naroku 13. 3. 2024 (III. točka izreka).

4.S popravnim in dopolnilnim sklepom z dne 19. 3. 2024 je sodišče prve stopnje popravilo lapsus v II. točki izreka in dodatno določilo, da začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišča, vendar najdlje do pravnomočnega zaključka postopka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani III N 000/2024.

5.Dolžnica (mati) zoper sklep ni ugovarjala, upnik (oče) pa je vložil ugovor1 in pritožbo. Z ugovorom je izpodbijal I./2. točko izreka (ureditev stikov deklic z materjo), s pritožbo pa II. točko izreka (zavrnitev tistega, kar je oče zahteval "več ali drugače;" iz obrazložitve je razvidno, da gre za zahtevo za izvajanje stikov pod nadzorom).

6.V nadaljevanju je sodišče prve stopnje v ugovornem postopku izvedlo več narokov in s sklepom z dne 11. 7. 2024 (redna št. 35; ni bil pritožbeno izpodbijan in je 15. 8. 2024 postal pravnomočen) ugovoru upnika deloma ugodilo ter odločilo, da stiki B. in C. z materjo potekajo vsak drugi vikend od sobote dopoldan do nedelje popoldan, stiki med A. in materjo pa vsake 14 dni po dve uri ob prisotnosti strokovne delavke CSD, pri čemer termin stikov in kraj izvajanja stikov dogovori CSD s staršema, ter še, da telefonski stiki otrok z materjo potekajo kadarkoli na željo otrok, na željo matere pa tako, da jih pokliče vsak večer med 19.15 in 19.45 uro; v preostalem delu je ugovor upnika zavrnilo.

7.Vzporedno s predmetni postopkom zavarovanja poteka tudi nepravdni postopek III N 000/2024, v katerem kot predlagatelj nastopa CSD, kot nasprotna udeleženca pa oba starša.

Pritožbeni postopek:

8.V vlogi, naslovljeni "pritožba in ugovor," upnik svojih navedb ne razmeji posebej na ugovor in na pritožbo, temveč jih navaja hkrati in prepleteno, saj so tudi razlogi sodišča prve stopnje in celotna problematika neločljivo prepleteni in povezani.

9.Med drugim navaja, da je odločitev o zavrnitvi predloga za stike pod nadzorom neobrazložena, saj je upnik pojasnil in sodišče ugotovilo, da so deklice pri dolžnici ogrožene in da slednja nima urejenega bivalnega okolja v Sloveniji, da trenutno biva pri sestri v H., pri čemer pa ni jasno, ali so bivanjske razmere pri dolžničini sestri primerne za deklice. Upnik je navedel, da predlagateljica ni skrbela za deklice, da jih je prepuščala same sebi oziroma skrb za mlajšo prenašala na starejši, da jih je fizično in čustveno kaznovala, da ni skrbela za njihove šolske obveznosti in da so nenazadnje deklice same, zlasti A., očetu izražale stisko in zahtevo, da bivajo z njim oziroma da nočejo biti pri dolžnici.

10.Pritožba obširno navaja razloge, ki so po vsebini ugovor zoper začasno odredbo o izvajanju stikov (da sodišče ni ugotavljalo, kje bodo deklice vsak vikend v mesecu bivale; da imajo otroci pravico do stika z očetom tudi v prostem času, torej med vikendom, medtem ko bi glede na izdano odredbo preživljale z očetom le čas med tednom, vse vikende pa z materjo; da ni presojalo, ali je glede na trenutno psihofizično stanje deklic ustrezno, da imajo tako obsežne stike z dolžnico; da je neizvršljiva odločitev o telefonskih in video stikih).

11.Dolžnica na pritožbo ni odgovorila.

Odločitev sodišča druge stopnje:

12.Pritožba je delno utemeljena.

13.Navedbe enotnega ugovora in pritožbe, ki se tičejo trajanja, obsega in načina izvrševanja stikov (s čimer izpodbijajo I./2. točko izreka sklepa), so po vsebini ugovor, o katerem je že pravnomočno odločilo sodišče prve stopnje s sklepom z dne 11. 7. 2024, s katerim je v precejšnji meri sledilo upnikovim navedbam in ugovoru deloma ugodilo. Zato je sodišče druge stopnje preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje le v tistem delu, ki se tiče zavrnitve upnikovega predloga, da stiki deklic2 z materjo potekajo pod nadzorom CSD.

14.Stiki pod nadzorom CSD so izjemen ukrep, ki ga sodišče izreče le za določen čas in pod posebnimi pogoji, katerih bistveni je, da je oziroma bi bil otrok na nenadzorovanem stiku ogrožen (161. do 164. člen Družinskega zakonika - DZ).

15.Sodišče prve stopnje je razloge za zavrnitev predloga za stike pod nadzorom zapisalo v 14. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, smiselno pa tudi v drugih delih obrazložitve, zato ne drži, da je odločitev o zavrnitvi predloga za izvajanje stikov pod nadzorom neobrazložena. Sodišče prve stopnje ni spregledalo, da so bile deklice, ko so še živele same z materjo, resno ogrožene.

16.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so (bile) bistvene ogrožajoče okoliščine naslednje: materina nestalnost bivanja in brezposelnost; dejstvo, da so jo iz stanovanja v D. deložirali; da deklice niso obiskovale šole; da dolžnica v času izdaje izpodbijanega sklepa v Sloveniji ni imela urejenega stanovanjskega vprašanja (niti ni bilo jasno, kje živi), niti službe. Bistvo vseh teh ogrožanj je bilo nestabilnost, pogoste selitve in dejstvo, da deklice (v posledici teh neurejenih razmer in pogostih selitev) niso bile vključene v šolo oziroma vrtec (deveta do 11. ter 15. do 17. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Ogrožajoče je bilo tudi to, da deklice v Sloveniji niso imele urejenega stalnega bivališča niti zdravstvenega zavarovanja. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je večino teh ogrožajočih dejavnikov sodišče prve stopnje naslovilo z začasno odredbo, ki v teh delih (I./1. ter I./3. do I./7. točka izreka) niti ni izpodbijana. Iz spisa je tudi razvidno, da so se te težave v precejšnji meri že razrešile, starejši deklici hodita v šolo v G. in najmlajša v vrtec, urejeno imajo zdravstveno zavarovanje in dokumente. Ker so deklice začasno dodeljene v varstvo in vzgojo očetu (kar tudi ni izpodbijano in je odločitev o tem pravnomočna), pri katerem tudi živijo, so odpadle vse tiste nevarnosti, ki so bile zvezane z materino nestalnostjo glede bivališča in zaposlitve. Navedbe v zvezi z neurejenim oziroma nejasnim prebivališčem matere, kar je relevantno za izvajanje stikov, so bile naslovljene že s sklepom z dne 11. 7. 2024, v katerem je sodišče prve stopnje med drugim ugotovilo (16. točka obrazložitve sklepa z dne 11. 7. 2024), da med stiki deklice bivajo pri materini sestri v J. in da so bivalne razmere primerne, tega sklepa pa upnik ni izpodbijal in je pravnomočen.

17.Odprto ostaja še vprašanje, ali mati poleg svojih zgoraj izpostavljenih socialnih okoliščin, ki so v precejšnji meri že urejene z neizpodbijanimi deli začasne odredbe, še vedno ogroža deklice do te mere, da bi morali njeni stiki z deklicami potekali pod nadzorom CSD. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik zatrjeval številna nedopustna in zlorabna ravnanja matere do deklic (da jih je puščala dalj časa same; da ni poskrbela za njihovo prehrano; da je A. "kazensko" ostrigla lase; da jo je ugriznila; da sta morali starejši deklici čuvati mlajšo, medtem ko je bila mati kdo ve kje odsotna), vendar tako iz predloga za zavarovanje kot iz pritožbe izhaja, da se je to dogajalo v času, ko je dolžnica z deklicami bivala v D.

18.Da bi bila dolžnica do deklic nasilna ali da bi jih ogrožala na zgoraj povzete načine tudi po preselitvi v Slovenijo, pritožba konkretizirano ne zatrjuje. Tudi navedbe, da se A. in C. nekaj tednov pred izdajo začasne odredbe nista hoteli vrniti k dolžnici3 in da je dolžnica onemogočala ter oteževala stike z očetom4 in da se deklice s stikov vračajo utrujene in nezadovoljne, ogroženosti, ki bi narekovala odreditev stikov pod nadzorom, ne izkazujejo.

19.Vendar pa mora sodišče v vseh postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za korist otroka in tudi po uradni dolžnosti izvesti vse potrebne ukrepe, ki jih zahteva varstvo njegovih pravic in koristi (primerjaj 7. in 153. člen DZ). Ob tem pritožbeno sodišče ne more mimo dejstva, da je na naroku 11. 7. 2024 pooblaščenka CSD navedla, da ji je A. 10. 5. 2024 povedala, da ji je "mamica na zadnjem stiku ob koncu zadnjega stika rekla, da raje ubije otroke in sebe, če bi bili otroci dodeljeni v varstvo in vzgojo očetu" in da naj bi enkrat že prej v D. enako govorila. Domnevne grožnje s smrtjo omenja tudi zapisnik CSD z dne 20. 2. 2024, ki vsebuje upnikovo izjavo, da je mati deklicam grozila "npr. s smrtjo, da ne bo mogla več videti svojih sestric ..." (list. št. 37-38), četudi upnik te izjave ni ponovil ne na naroku 13. 3. 2024 ne v predmetni pritožbi. Pri izdaji sklepa z dne 11. 7. 2024 je sodišče prve stopnje te domnevne grožnje upoštevalo deloma, glede A., v zvezi s katero je odredilo stike pod nadzorom, ne pa tudi glede drugih dveh deklic. Nakazuje se, da je sodišče prve stopnje presodilo, da te domnevno izrečene grožnje niso tako resne, da bi moralo določiti stike pod nadzorom tudi glede B. in C., ali še kak strožji ukrep.

20.Pritožbeno sodišče opozarja, da je take grožnje treba jemati skrajno resno (in ne le kot "neprimerne"), saj so se v Sloveniji in drugih državah tovrstni razširjeni samomori oziroma umori že dogajali. Ob zavrnitvi upnikovega predloga za določitev stikov pod nadzorom sodišče prve stopnje materinih (domnevnih) groženj s smrtjo, ki jih omenja zapisnik CSD z dne 20. 2. 2024, ni upoštevalo, saj jih izpodbijani sklep ne omenja (res pa je, da jih ne omenja niti upnik v predlogu za zavarovanje). Vendar pa pritožbeno sodišče, upoštevaje dolžnost vseh državnih organov, da v zvezi z varovanjem koristi otrok ukrepajo tudi po uradni dolžnosti, ugotavlja, da so tovrstne grožnje (ki jih med drugim dokazuje in dodatno konkretizira tudi izjava delavke CSD na naroku 11. 7. 2024) potencialno tako resne, da jih sodišče prve stopnje ne bi smelo spregledati. Izrekanje takšnih groženj (pri čemer glede na podatke v spisu niso bile omejene le na A., temveč na vse deklice) je lahko okoliščina, ki pomembno vpliva na presojo, ali je treba zaradi preprečitve ogroženosti stike izvajati pod nadzorom ali pa morda za varnost otrok poskrbeti še na kakšne druge načine, po potrebi tudi s pritegnitvijo drugih organov (npr. policije ali tožilstva).

21.Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ob sicer korektnem in promptnem postopanju premalo pozornosti posvetilo domnevnim grožnjam s smrtjo, ki naj bi jih dolžnica izrekla deklicam (zapis o tem je bil, sicer v dokaj nedoločni obliki, v spisu že v času pred izdajo izpodbijanega sklepa), v zvezi s čimer je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbi upnika deloma ugodilo in izpodbijani sklep v II. točki izreka razveljavilo, kolikor se nanaša na predlog, da tudi stiki B. in C. z materjo potekajo pod nadzorom (355. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje raziskati navedbe o grožnjah s smrtjo in skrbno pretehtati, ali so bile grožnje izrečene brez resnega namena ali pa obstaja možnost, da bi jih dolžnica lahko uresničila.7 Ko bo odgovorjeno na to vprašanje, bo mogoče tudi zanesljivo odgovoriti na vprašanje, ali so do sedaj izrečeni ukrepi za varstvo deklic zadostni.

22.V preostalem delu pritožba ni utemeljena. Ker v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu ni našlo niti izrecno uveljavljanih niti uradoma upoštevnih (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) kršitev, je pritožbo v preostalem delu zavrnilo in sklep v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Ker je bila začasna odredba izdana deloma po uradni dolžnosti, ima tudi oče (upnik) na voljo pravno sredstvo - ugovor.

2Sodišče prve stopnje je upnikovi pritožbi glede stikov pod nadzorom deloma de facto ugodilo s sklepom z dne 11. 7. 2024, ko je odločilo, da stiki med A. in materjo potekajo pod nadzorom CSD.

3Trenutno so vse tri deklice pri očetu, torej se jim k dolžnici ni treba vračati.

4Tudi to vprašanje ni več aktualno: deklice so trenutno v varstvu, oskrbi in vzgoji pri očetu in imajo stike z materjo.

5Takšno možno interpretacijo ponuja zapis v 12. točki obrazložitve sklepa z dne 11. 7. 2024 o "neprimerni grožnji" matere, medtem ko v zvezi z materinimi stiki s A. A. in B. A. (13. točka obrazložitve sklepa z dne 11. 7. 2024) teh groženj navedeni sklep sploh ne omenja, četudi se grožnje nanašajo tudi nanju.

6Ki ga je sodišče prve stopnje prejelo 4. 3. 2024, še pred izdajo izpodbijanega sklepa (redna št. 9).

7V spisu so navedbe, da naj bi imela dolžnica tudi nekakšne nevrološke težave (omenja se epilepsija in "tumor v glavi"), zato naj sodišče prve stopnje preveri tudi, ali morda dolžnica boleha za kakšno organsko boleznijo, ki bi potencialno lahko vplivala na njeno sposobnost presoje oziroma ravnanja.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 7, 153, 161, 162, 163, 164

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.