Jedro

Obdolženčeve slabe premoženjske razmere, odvisnost od mamil, število in časovna povezanost očitanih kaznivih dejanj ter predhodna kaznovanost utemeljujejo sklep, da je odreditev pripora nujna za varnost ljudi in njihovega premoženja oziroma da v konkretnem primeru pripora ne bi bilo mogoče nadomestiti z milejšim ukrepom.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Dežurni preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani je zoper obdolženega N. L. zaradi utemeljenega suma storitve dveh kaznivih dejanj po prvem odstavku 204. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in dveh kaznivih dejanj po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1 odredil pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti (2. točka prvega odstavka 432. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 3. točko prvega odstavka 201. člena ZKP). Zunajobravnavni senat istega sodišča je pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnil kot neutemeljeno.

2. Zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora vlaga obdolženčev zagovornik zahtevo za varstvo zakonitosti. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa, podrejeno pa spremembo izpodbijanega sklepa in odreditev hišnega pripora.

3. Vrhovna državna tožilka v odgovoru predlaga zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovne državne tožilke na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo obdolžencu in njegovemu zagovorniku, ki se o njem nista izjavila.

B.

5. Zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti izpodbija izključno ugotovitev sodišč o nujnosti odreditve pripora, zato je Vrhovno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo le v tem obsegu (prvi odstavek 424. člena ZKP). Zagovornik poudarja, da je obdolženec sicer še vedno odvisnik od prepovedanih drog, vendar ima že dogovorjeno terapijo. Vira preživljanja si še ni uspel zagotoviti, prav tako še ni pridobil odločbe o priznanju socialne podpore. Ima pa namen, da bi se ozdravil in da bi pričel z delom. Ker sodba, na katero sta se pri presoji ponovitvene nevarnosti oprli sodišči, še ni pravnomočna, po mnenju zagovornika ni mogoče govoriti o specialnem povratniku. Odreditev pripora ni nujna, saj bi sodišče enak učinek lahko doseglo z odreditvijo hišnega pripora.

6. Očitek zagovornika ni utemeljen. Sodišči sta v izpodbijanem sklepu poudarili obdolženčeve slabe premoženjske razmere (je brez poklica, zaposlitve in drugih dohodkov), njegovo odvisnost od mamil, število in časovno povezanost očitanih kaznivih dejanj ter njegovo predhodno kaznovanost (s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani III K 36928/2012 z dne 17. 10. 2012 je bil spoznan za krivega storitve dveh kaznivih dejanj tatvine po drugem in prvem odstavku 204. člena KZ-1 in poskusa kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi s 34. členom KZ-1, pravnomočna pa je tudi sodba Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah I K 78588/2010 z dne 22. 8. 2012). Na podlagi teh okoliščin sta sodišči sklepali, da izvrševanje (premoženjskih) kaznivih dejanj obdolžencu v trenutni življenjski situaciji predstavlja vir preživljanja, hkrati pa tudi vir za nakup prepovedanih drog. Tudi Vrhovno sodišče se pridružuje presoji sodišč, da je bila glede na navedene okoliščine odreditev pripora nujna za varnost ljudi in njihovega premoženja oziroma da v konkretnem primeru pripora ne bi bilo mogoče nadomestiti z milejšim ukrepom (hišnim priporom). Na očitek glede specialnega povratništva, ki ga je zagovornik uveljavljal tudi v pritožbi, pa je pravilno odgovoril že zunajobravnavni senat, zato se Vrhovno sodišče v celoti sklicuje na razloge, navedene na tretji strani sklepa tega senata.

C.

7. Glede na povedano, je Vrhovno sodišče zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP).

8. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah, odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.