Jedro

Procesna dejanja takratne pooblaščenke so bila - v nasprotju z ugotovitvijo obeh sodišč - v tej zadevi opravljena in sicer z vročitvijo nasprotne tožbe (in odgovora nanjo kot zatrjuje revizija) in z njeno navzočnostjo na obravnavi. Če pa je sodišče štelo, da pooblaščenka nastopa brez pooblastila, bi moralo ravnati skladno določbi 98. člena ZPP in jo pozvati, da predloži novo pooblastilo.

Izrek

1. Reviziji se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

2. Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog E.U., da se dovoli obnova postopka, ki je bil pravnomočno končan s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Pd 3165/94 z dne 8.12.1999, na podlagi katere je bil dolžan plačati tožeči stranki iz naslova odškodnine znesek 1,082.644,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.10.1993 dalje do plačila. Zavrnilo je tudi njegov predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sodbe z dne 8.12.1999. Ugotovilo je, da obnovitveni razlog iz 2. točke 1. odstavka 394. člena ZPP ni podan.

Pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Proti sklepu pritožbenega sodišča je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 1. in 2. točki 1. odstavka 370. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki istega procesnega določila. Revizijskemu sodišču predlaga naj razveljavi izpodbijana sklepa nižjih sodišč in zadevo vrne v novo sojenje novemu senatu sodišča prve stopnje. V obrazložitvi navaja, da zaradi zmotne ugotovitve obeh sodišč, da takratna pooblaščenka tožene stranke v zadevi I Pd 3165/94 - ki je bila izločena iz spisa opr. št. S 2520/93 (oziroma I Pd 2616/94) - ni imela pooblastila za zastopanje, toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Za obstoj sodbe opr. št. I Pd 3165/94 je tožena stranka izvedela šele dne 15.11.2002, ko je od Okrajnega sodišča v Kamniku sprejela sklep o izvršbi, ki je bil na podlagi sporne sodbe izdan. Če je sodišče v obravnavani zadevi (sicer zmotno) štelo, da je pooblaščenki zaradi razdružitve spisa prenehalo pooblastilo v tej zadevi, ji nasprotne tožbe ne bi smelo vročiti. Vročiti bi jo moralo revidentu in ga opozoriti na posledice vročene tožbe. Tega pa ni storilo, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka (8. točka 1. odstavka 339. člena ZPP), ki pomeni hkrati obnovitveni razlog po 2. točki 1. odstavka 394. člena ZPP.

Revizijsko sodišče je na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami - ZPP) revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru predlaga, da se revizija kot neutemeljena zavrne.

Revizija je utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodno odločbo, izdano na drugi stopnji, zato ima revizijsko sodišče omejen obseg njenega preizkusa. Po določbi 371. člena ZPP preizkusi Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njen navedeni.

Ker tožena stranka v reviziji uveljavlja procesno kršitev absolutne narave po 8. točki 1. odstavka 339. člena ZPP oziroma 2. točki 1. odstavka 394. člena ZPP, to kršitev pa je obrazloženo uveljavljala že v pritožbi, je moralo revizijsko sodišče preizkusiti celoten postopek na nižjih stopnjah.

Tako je iz spisa razvidno, da je toženo stranko v zadevi opr. št. S 2520/93 (kot tožečo stranko) zastopala pooblaščenka I.V., ki je bila poleg toženca navzoča na obravnavi dne 29.10.1993. Sodišče je takrat sprejelo sklep o izločitvi nasprotne tožbe - vročene imenovani pooblaščenki - iz enotnega obravnavanja. Procesna dejanja takratne pooblaščenke so bila - v nasprotju z ugotovitvijo obeh sodišč - v tej zadevi opravljena in sicer z vročitvijo nasprotne tožbe (in odgovora nanjo kot zatrjuje revizija) in z njeno navzočnostjo na obravnavi. Da je sodišče I.V. upoštevalo kot pooblaščenko tožene stranke je izkazano tudi z dne 20.4.1999 opravljeno vročitvijo pripravljalne vloge tožeče stranke z vlogami (povratnico na l. št. 10). Zato je zmotno stališče v izpodbijanih sklepih, da pooblaščenka v tej zadevi ni opravila nobenega procesnega dejanja.

Če pa je sodišče štelo, da pooblaščenka nastopa brez pooblastila, bi moralo ravnati skladno določbi 98. člena ZPP in jo pozvati, da predloži novo pooblastilo. Tako je namreč ravnalo v primeru tožeče stranke, ko je z dopisom z dne 5.3.1999 (l. št. 8) pozvalo pooblaščence za predložitev pooblastila za zastopanje. Obstoj in pravilnost pooblastila je procesna predpostavka, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka (5. odstavek 98. člena ZPP). Pooblastilo mora pooblaščenec predložiti pri prvem pravdnem dejanju (1. odstavek 98. člena ZPP). Lahko pa sodišče dovoli osebi, ki ni predložila pooblastila, da začasno opravlja za stranko procesna dejanja. V takem primeru določi sodišče rok, v katerem mora ta oseba predložiti pooblastilo ali pa izkazati, da je stranka odobrila pravdna dejanja (2. odstavek 98. člena). Če navedeni rok poteče brez uspeha, sodišče nadaljuje postopek, pri tem pa ne upošteva dejanj, ki jih je opravila oseba brez pooblastila (3. odstavek 98. člena ZPP).

Sodišče prve stopnje - če že ni upoštevalo pooblastila danega takratni pooblaščenki v enotnem postopku pritožbe in nasprotne tožbe opr. št. I Pd 2616/94 in ne dejstva, da je tožena stranka izkazala odobritev procesnih dejanj pooblaščenki na obravnavi dne 29.10.1993 - ni ravnalo skladno določilu 98. člena ZPP in je zato z opustitvijo vabila takratni pooblaščenki tožene stranke tej odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem. To je bistvena kršitev postopka absolutne narave iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki terjajo razveljavitev sodbe, ne glede na to, ali je vplivala ali mogla vplivati na njeno zakonitost in pravilnost (2. odstavek 339. člena ZPP in 1. odstavke 354. člena ZPP). Če stranki ni bila dana možnost udeležbe, bodisi da v postopek sploh ni bila vključena (ni bila vabljena), bodisi, da ni imela možnosti izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, gre za kršitev načela zaslišanja stranke, ki obenem predstavljajo tudi kršitev pravice do enakega varstva iz 22. člena Ustave. Ta kršitev pa je opredeljena tudi kot obnovitveni razlog v 2. točki 1. odstavka 394. člena ZPP.

Preizkus izpodbijanega sklepa, ki ga je revizijsko sodišče opravilo v okviru 371. člena ZPP je tako pokazal, da sodišči v postopku za obnovo postopka nista odločili v skladu z zakonom. Zato je revizijsko sodišče reviziji ugodilo in razveljavilo sklepa obeh nižjih sodišč in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (1. odstavek 379. člena ZPP).