Jedro

Pojem korist otroka ni opredeljen pozitivno ampak negativno. Določeno je, kdaj stiki otroku niso v korist (če pomenijo za otroka psihično obremenitev), ali če se z njim ogroža njegov telesni ali duševni razvoj. Namen stikov ni le v tem, da tisti od staršev, ki nima otroka pri sebi, uresniči svoje čustvene potrebe, ampak naj stiki preprečijo odtujitev otroka. V čim večji meri naj se ohranijo odnosi, ki so obstajali med starši in otroki, ko živijo skupaj.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom po uradni dolžnosti začasno uredilo stike med nasprotnim udeležencem ter njegovim sinom M. tako, da stiki potekajo vsako sredo v prisotnosti matere nasprotnega udeleženca od 15. do 16. ure, ko predlagateljica otroka nasprotnemu udeležencu preda pred trgovino M., kjer ga nasprotni udeleženec po zaključku stikov predlagateljici tudi vrne (I. točka izreka). V primeru kršitve tako določenih stikov je sodišče določilo denarno kazen v znesku 500,00 EUR (II. točka izreka). Veljavnost začasne odredbe je sodišče omejilo do pravnomočno zaključenega postopka ali do drugačne odločitve sodišča (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da je trenutno stanje otroka nespremenjeno, stike odklanja in jih doživlja kot travmo. Glede na to ni razloga, da bi sodišče sedaj odločilo drugače, kot je odločilo z že izdano začasno odredbo in so bili določeni stiki pod nadzorom CSD ali družinskega terapevta. Kadrovske težave CSD niso razlog za neodobritev takih stikov s strani sodišča. Treba je poiskati kadrovske zmožnosti drugih CSD-jev in zmožnosti obeh strank, da same za namene stikov angažirata družinskega terapevta. CSD ne z materjo ne z očetom ni opravil nobenih diagnostičnih postopkov, na podlagi katerih bi lahko zaključil, da stranki nista sposobni preseči svojih nesoglasij. Sodišče se pri svojih zaključkih ni opredelilo do izvedenskih mnenj. Prisotnost matere nasprotnega udeleženca pri stiku ni ustrezna rešitev, saj je otrok ni videl že več kot eno leto z izjemo srečanja v I.. Ob tem srečanju pa ni hotel sam z njo in z dedkom, ampak je zahteval prisotnost predlagateljice. Predlagateljica je glede izpodbijanega sklepa in zadnjega stika 28. 8. 2013 pridobila izvedeniško mnenje, iz katerega izhaja, da otrok po tem zadnjem stiku izkazuje veliko stisko. Izvedenec je v mnenju ugotovil, da bi starša potrebovala pomoč CSD in da je bila vloga CSD do sedaj premajhna. Stiki, kot so se izvajali, niso obrodili sadov. Tudi dinamika stikov je drugačna. Stik 28. 8. 2013, ki je potekal pred M., je potekal tako, da je bil otrok po teh dogajanjih pretresen, v šoku, dve uri ni spregovoril, bil je odsoten in ni odgovarjal na vprašanja predlagateljice. Grizel si je nohte, lomil prste in ležal v postelji. Ponoči je pomokril posteljo. Stanje je bilo tako, da je zahtevalo zdravstveno obravnavo, otrok pa je dobil nujno napotnico za obisk pri kliničnem psihologu. Otrok na stiku ni hotel z materjo nasprotnega udeleženca, zato je ta pristopil in zahteval, da otrok odide z njima. Otrok je jokal, oklepal se je predlagateljice, nasprotni udeleženec je predlagateljico in njeno družino zmerjal. Nasprotni udeleženec je otroka prijel za roko in ga začel vleči, ta pa se mu je izmikal in se skrival predlagateljici za hrbet. Hotel se ji je skriti pod majico. Otrok je bil v taki stiski, da je predlagateljica ocenila, da je treba s stikom zaključiti in nakazala, da se poslovi od očeta in babice. Ko so se razhajali, pa je pričel nasprotni udeleženec močno kričati in žaliti. Otrok pa je jokal in silil domov.

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo zanika pritožbene navedbe ter predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Stiki med otrokom in starši niso le pravica staršev, ampak tudi pravica otroka. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah določa, da ima otrok, ki je ločen od enega ali obeh staršev, pravico, da redno vzdržuje osebne stike in neposredno zvezo z obema staršema, razen, če je to v nasprotju z njegovimi koristmi (1). Stiki se zagotavljajo predvsem v otrokovo korist. „Pojem korist otroka“ pa ni opredeljen pozitivno ampak negativno. Določeno je, kdaj stiki otroku niso v korist (če pomenijo za otroka psihično obremenitev), ali če se z njim ogroža njegov telesni ali duševni razvoj (106. in 5. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (2))). Namen stikov ni le v tem, da tisti od staršev, ki nima otroka pri sebi, uresniči svoje čustvene potrebe, ampak naj stiki preprečijo odtujitev otroka. V čim večji meri naj se ohranijo odnosi, ki so obstajali med starši in otroki, ko živijo skupaj.

6. Tudi po oceni pritožbenega sodišča, je potrebno ohraniti stik mladoletnega dečka z očetom. Vprašanje pa je, na kakšen način naj stiki potekajo. Očitno je, da so stiki, kot jih je določilo prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom, za dečka obremenjujoči in mu niso v korist. Iz pritožbenih navedb predlagateljice in dokazil, s katerimi je podkrepila svoje pritožbene navedbe izhaja (A31 do A32) izhaja, da ima mladoletni deček zaradi neuspelega stikovanja zdravstvene težave. Zaradi akutne čustvene stiske, je bil deček napoten k kliničnemu psihologu, iz izvedeniškega mnenja (ki je sicer enostransko pridobljeno), pa sicer izhaja, da se pri dečku manifestirajo znaki posttravmatskega stresnega sindroma, ki nujno potrebuje ukrepanje. Na podlagi tega je mogoče zaključiti, da zahtevajo otrokove koristi novo in drugačno odločitev o izvajanju stikov.

7. Za ugotovitev koristi ter potreb mladoletnega otroka bo moralo prvostopenjsko sodišče angažirati izvedenca ustrezne stroke, ki naj ugotovi, upoštevaje vse okoliščine tega primera, kakšni stiki so v korist otroka. Nedvomno je v otrokovo korist, da ima stike z obema staršema. Vprašanje pa je, na kakšen način naj se stiki izvajajo (ob strokovni pomoči centra za socialno delo,) ko ta strokovno pomaga pri izvrševanju stikov (šesti odstavek 106. člena ZZZDR), ob strokovni pomoči terapevta, ali morda (še) na kak drug način. Kot se je izkazalo na zadnjem stiku, pa izvajanje stikov na javnem prostoru, pred množico ljudi, pri starših med katerimi je porušena komunikacija, odnosi med otrokom in nekaterimi udeleženimi pa so se že pričeli ohlajati, ni primerna.

8. Pritožbeno sodišče je zato iz navedenih razlogov pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo postopanje, ob upoštevanju gornjih napotkov (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (3)).

(1) Člen 9/3 Konvencije

(2) Ur. l. RS, št. 69/2004

(3) Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji, ZPP