Jedro

V konkretnem delu opisa dejanja je navedeno, da je obtoženka izdala račun ter k svojemu podpisu dodala pripis prokurist, čeprav tega položaja v družbi ni imela, vendar pa nadalje ni niti navedeno in še manj konkretizirano, da je to bistveno vplivalo na dokazilno moč listine.

Zakonski znak "bistvenega vpliva na dokazilno moč listine" je v konkretnem delu opisa dejanja v celoti izostal, prav tako pa ni povzet niti v abstraktnem delu opisa.

Izrek

I. Ob ugoditvi pritožbi zagovornikov obtožene A. A. in po uradni dolžnosti glede obtoženega B. B. se izpodbijana sodba v odločbah o krivdi, kazenski sankciji in stroških kazenskega postopka spremeni tako, da se:

1. Obtožena A. A. in B. B. iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP oprostita obtožbe, da sta: B. B. drugega naklepoma napeljal, da je v poslovno listino, ki jo mora voditi na podlagi zakona in drugih predpisov, izdanih na podlagi zakona in so pomembne za poslovni promet z drugimi pravnimi osebami ter podlaga za davčni nadzor, vpisal lažne podatke in s svojim podpisom potrdil tako listino z lažno vsebino s tem, da je konec marca 2010 kot direktor družbe A. d. o. o. naročil svoji partnerki A. A., da v imenu omenjene družbe sestavi družbi B. d. o. o. račun, ki je poslovna listina po 81. členu Zakona o davku na dodano vrednost ter 3. člena Zakona o računovodstvu, v katerem je bilo lažno navedeno, da sta se usposabljala v družbi A. d. o. o. na temo "Management časa in medsebojnih odnosov" za družbo B. d. o. o. udeležila on sam in C. C., kar ni bilo res, ker C. C. na takem izobraževanju ni bil navzoč, sam pa je bil v času od 15. 03. 2010 do 22. 03. 2010, ko naj bi izobraževanje potekalo, zaposlen v družbi A. d. o. o., kjer je bil prav tako direktor in ga v tem času v imenu te družbe ni mogla izobraževati A. A., ker ta v njej ni bila zaposlena temveč mu je le občasno pomagala pri administrativnih delih, s čimer je dosegel, da je slednja 31. 03. 2010 sestavila račun te družbe št. 14/10, s katerim je bilo družbi B. d. o. o. zaračunano zgoraj omenjeno izobraževanje v znesku 2.649,60 EUR ter ga podpisala s takratnim imenom, priimkom in pripisom prokurist, čeprav takrat ni bila prokuristka v družbi A. d. o. o., nakar je bil tak račun posredovan družbi B. d. o. o. v izplačilo; A. A. po uspelem napeljevanju B. B. v poslovno listino, ki jo mora voditi na podlagi zakona in drugih predpisov, izdanih na podlagi zakona in so pomembni za poslovni promet z drugimi pravnimi osebami ter kot podlaga za davčni nadzor, vpisala lažne podatke in s svojim podpisom potrdila tako listino z lažno vsebino s tem, da je 31. 03. 2010 v C. po naročilu B. B. sestavila račun družbe A. d. o. o. št. 14/10, ki je poslovna listina po 81. členu Zakona o davku na dodano vrednost ter 3. členom Zakona o računovodstvu in ga predložila družbi B. d. o. o. v G., v katerem je lažno navedeno, da sta se usposabljanja na temo »Management časa in medsebojnih odnosov« udeležila dva zaposlena v družbi B. d. o. o., in sicer B. B. in C. C., kar ni bilo res, ker C. C. na takem izobraževanju ni bil navzoč, B. B. pa je bil v času, ko naj bi izobraževanje potekalo, zaposlen v družbi A. d. o. o., kjer je bil tudi direktor in ga na omenjeno temo v imenu te družbe sama ni mogla izobraževati, ker v njej ni bila zaposlena, takšen račun v znesku 2.649,60 EUR pa je tudi podpisala s takratnim imenom, priimkom ter pripisom prokurist, čeprav takrat v družbi A. d. o. o. ni bila prokuristka in je bil nato posredovan družbi B. d. o. o., ki ga je v celoti plačala, s čimer naj bi obtoženi B. B. storil napeljevanje h kaznivemu dejanju posebnega primera ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 v zvezi s 4. točko prvega odstavka 252. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 37. člena KZ-1, obtožena A. A. pa kaznivo dejanje posebnega primera ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 v zvezi s 4. točko prvega odstavka 252. člena KZ-1. 2. Obtoženemu B. B. se znotraj izrečene pogojne obsodbe ob nespremenjenih določenih kaznih za kaznivi dejanji pod točko I/1.a in b (za vsako po 5 mesecev zapora) in za kaznivo dejanje pod točko I/2 (7 mesecev zapora) določi enotna kazen 1 (eno) leto zapora, ki pa ne bo izrečena, če obtoženi v preizkusni dobi 3 (treh) let ne bo storil novega kaznivega dejanja in pod posebnim pogojem, da v roku 1 (enega) leta Javnemu štipendijskemu, razvojnemu, invalidskemu in preživninskemu skladu Republike Slovenije plača 4.818,08 EUR.

3. Po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka, ki se nanašajo na obtoženo A. A., in sicer njeni potrebni izdatki ter potrebni izdatki in nagrada njenih zagovornikov, ter potrebni izdatki obtoženega B. B. ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika v oprostilnem delu, če se dajo izločiti, proračun.

II. V nespremenjenih delih se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Novem mestu je z izpodbijano sodbo obtoženega B. B. spoznalo za krivega storitve dveh kaznivih dejanj preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti po prvem odstavku 230. člena KZ-1, kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po prvem odstavku 240. člena KZ-1 ter napeljevanja h kaznivemu dejanju posebnega primera ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 v zvezi s 4. točko prvega odstavka 252. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 37. člena KZ-1, obtoženo A. A. pa je spoznalo za krivo storitve kaznivega dejanja posebnega primera ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 v zvezi s 4. točko prvega odstavka 252. člena KZ-1. Sodišče je obtoženemu B. B. izreklo pogojno obsodbo z določeno enotno kaznijo enega leta in devetih mesecev zapora, ki pa ne bo izrečena, če obtoženi v preizkusni dobi treh let ne bo storil novega kaznivega dejanja in pod posebnim pogojem, da v roku enega leta Javnemu štipendijskemu, razvojnemu, invalidskemu in preživninskemu skladu Republike Slovenije plača 4.818,08 EUR. Na podlagi drugega odstavka 105. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je sodišče Javnemu štipendijskemu, razvojnemu, invalidskemu in preživninskemu skladu Republike Slovenije priznalo premoženjskopravni zahtevek v višini 4.818,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 4. 2012 dalje do plačila. Obtoženi A. A. je sodišče izreklo pogojno obsodbo z določeno kaznijo petih mesecev zapora in preizkusno dobo enega leta. Na podlagi prvega odstavka 95. člena ZKP je sodišče odločilo, da sta obtožena dolžna plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter sodno takso.

2. Zoper sodbo so se pritožili zagovorniki obtožene A. A. iz vseh pritožbenih razlogov ter s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženi A. A. izreče oprostilno sodbo.

3. Pritožba je utemeljena, izpodbijano sodbo pa je bilo potrebno, ob upoštevanju določbe 387. člena ZKP, po uradni dolžnosti spremeniti tudi za obtoženega B. B. 4. Sodišče prve stopnje je kaznivo dejanje, očitano obtoženi A. A., in v zvezi s tem tudi B. B. očitano napeljevanje h kaznivemu dejanju namesto kot kaznivo dejanje ponareditve poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena KZ-1, kot je bilo opredeljeno v obtožbi, opredelilo kot kaznivo dejanje posebnega primera ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 v zvezi s 4. točko prvega odstavka 252. člena KZ-1. 5. Določba 4. točke prvega odstavka 252. člena KZ-1 določa, da kaznivo dejanje posebnega primera ponarejanja listin stori, kdor kot izdajatelj listine doda k svojemu podpisu kakšen položaj ali naziv, čeprav nima takega položaja ali naziva, pa to bistveno vpliva na dokazilno moč listine.

6. Iz ustaljene in enotne sodne prakse izhaja, da mora opis kaznivega dejanja vsebovati zakonske znake kaznivega dejanja, čas in kraj storitve, predmet in sredstvo kaznivega dejanja ter druge okoliščine, ki so potrebne, da se kaznivo dejanje kar najbolj natančno označi. Zakonski znaki so pravni pojmi, s katerimi so v kazenskem zakonu opisana posamezna kazniva dejanja, ti pa morajo biti praviloma konkretizirani z dejstvi in okoliščinami.

7. Po preizkusu izpodbijane sodbe ter pritožbenih razlogov pritožbeno sodišče pritrjuje navedbam pritožnikov, da iz opisa očitanega dejanja obtoženi A. A. ne izhajajo vsi zakonski znaki kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 v zvezi s 4. točko prvega odstavka 252. člena KZ-1, in sicer ni podan zakonski znak, da je pripis oziroma položaj, ki naj bi ga obtoženka navedla na listino, bistveno vplival na dokazilno moč listine. V konkretnem delu opisa kaznivega dejanja je navedeno, da je obtoženka izdala račun ter k svojemu podpisu dodala pripis prokurist, čeprav tega položaja v družbi ni imela, vendar pa nadalje ni niti navedeno in še manj konkretizirano, da je to bistveno vplivalo na dokazilno moč listine. Ob tem pritožbeno sodišče pripominja, da obrazložitev sodbe ne more nadomestiti konkretnega dela opisa dejanja v izreku sodbe. Navedeni zakonski znak „bistvenega vpliva na dokazilno moč listine“ je v konkretnem delu opisa dejanja v celoti izostal, prav tako pa ni povzet niti v abstraktnem delu opisa.1

8. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da opis očitanega dejanja obtoženi A. A., kot izhaja iz izreka prvostopenjske sodbe, ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja posebnega primera ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 v zvezi s 4. točko prvega odstavka 252. člena KZ-1, ter tudi ne znakov kakšnega drugega kaznivega dejanja, kar pomeni, da dejanje, opisano v izreku sodbe, ni kaznivo. S tem je podana kršitev kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP.

9. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi zagovornikov obtožene ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obtoženko iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje posebnega primera ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 v zvezi s 4. točko prvega odstavka 252. člena KZ-1. Glede na ugotovljeno kršitev kazenskega zakona se pritožbeno sodišče ni spuščalo v presojo utemeljenosti preostalih pritožbenih navedb.

10. V nadaljevanju pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je treba v skladu z institutom beneficium cohaesionis izpodbijano sodbo delno spremeniti tudi za obtoženega B. B. Določba 387. člena ZKP namreč določa privilegij pridruženja, po katerem sodišče druge stopnje, če ob pritožbi kogarkoli ugotovi, da so razlogi, zaradi katerih je odločilo v korist obtoženca, v korist tudi kateremu od soobtožencev, ki se ni pritožil, ali se ni pritožil v tej smeri, ravna po uradni dolžnosti, kakor da bi se bil pritožil tudi ta.

11. Obtoženi B. B. je bil z dejanjem pod točko I/3 izreka izpodbijane sodbe spoznan za krivega napeljevanja h kaznivemu dejanju posebnega primera ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 v zvezi s 4. točko prvega odstavka 252. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 37. člena KZ-1. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da v opisu dejanja ni podan zakonski znak kaznivega dejanja "bistvenega vpliva na dokazilno moč listine", zato je iz enakih razlogov, kot jih je pojasnilo v točkah 7 in 8 te sodbe, izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tudi glede obtoženega B. B. in ga iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe za napeljevanje h kaznivemu dejanju posebnega primera ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 v zvezi s 4. točko prvega odstavka 252. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 37. člena KZ-1. 12. Glede na navedeno je moralo pritožbeno sodišče poseči tudi v odločbo o kazenski sankciji za obtoženega B. B. Tako je pritožbeno sodišče obtoženemu znotraj izrečene pogojne obsodbe ob nespremenjenih določenih kaznih za kaznivi dejanji pod točko I/1.a in b izreka izpodbijane sodbe (za vsako po 5 mesecev zapora) ter za kaznivo dejanje pod točko I/2 izreka izpodbijane sodbe (7 mesecev zapora) ter ob upoštevanju enakih okoliščin, kot jih je v točki 61 sodbe navedlo sodišče prve stopnje, določilo enotno kazen enega leta zapora, pri čemer tako določena kazen ne bo izrečena, če obtoženi v preizkusni dobi treh let ne bo storil novega kaznivega dejanja in pod posebnim pogojem, da v roku enega leta Javnemu štipendijskemu, razvojnemu, invalidskemu in preživninskemu skladu Republike Slovenije plača 4.818,08 EUR.

13. Glede na oprostitev obtožbe A. A. ter delno oprostitev obtoženega B. B. je pritožbeno sodišče skladno s prvim odstavkom 96. člena ZKP odločilo, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka, ki se nanašajo na obtoženo A. A., in sicer njeni potrebni izdatki ter potrebni izdatki in nagrada njenih zagovornikov, ter potrebni izdatki obtoženega B. B. ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika v oprostilnem delu, če se dajo izločiti, proračun.

14. V nespremenjenih delih je pritožbeno sodišče potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

15. Ker je bilo s sodbo odločeno obtoženki v korist, sodna taksa za pritožbeni postopek ni bila določena (drugi odstavek 98. člena ZKP).

PRAVNI POUK: Zoper to sodbo ni pritožbe.

1 V abstraktnem delu opisa dejanja tudi ni drugih zakonskih znakov kaznivega dejanja posebnega primera ponarejanja listin po 4. točki prvega odstavka 252. člena KZ-1, temveč so v njem navedeni zakonski znaki prvotno očitanega kaznivega dejanja ponarejanja ali uničenja poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena KZ-1.