Jedro

Tožnica višini prejemka, na katerega osnovi je bil izračunan njen povprečni mesečni dohodek, ne oporeka, navaja samo podatek, da gre za znesek, ki je obremenjen z odtegljaji iz naslova zapadlih dolgov. Tožnica s takšnimi navedbami ne more uspeti, saj teh odtegljajev ne tožena stranka, ne sodišče ne more upoštevati pri odločanju, ali je izpolnjen finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo A.A. za odobritev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) kot neutemeljeno. Prosilka je prošnjo vložila 7. 7. 2010, za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi. Na podlagi podatkov in listin, ki jih je v postopku za odobritev BPP pridobila tožena stranka, je bilo ugotovljeno, da prosilka živi sama, da je upokojena in prejema pokojnino. V času treh mesecev pred dnem vložitve prošnje za BPP je prosilka prejela pokojnino v skupnem neto znesku 1.827,06 EUR. Na podlagi odločbe Centra za socialno delo Celje z dne 30. 3. 2010 in dne 30. 6. 2010, je prejela tudi izredno denarno socialno pomoč, ki se v skladu z določbo 27. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 37/2008 UPB, v nadaljevanju ZSV) ne šteje v lastni prihodek prosilke. Povprečni mesečni dohodek prosilke tako znaša 609,02 EUR in presega z zakonom določeni cenzus. Prosilka je v prošnji navedla, da naproša za BPP zaradi težkih razmer, saj zaradi številnih izvršb prejema samo minimalno pokojnino, občasno pa dobi denarno socialno pomoč. Tožena stranka se je v zvezi s temi navedbami sklicevala na določbo 27.a člena ZSV, po kateri se kot lastni dohodek prosilcev upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, od katerih je mogoče odšteti le izplačane preživnine v višini izvršljivega pravnega naslova. To pomeni, da ni mogoče odšteti plačil na podlagi prisilnih izvršb. Tako od pokojnine prosilke v povprečnem mesečnem znesku 609,02 EUR ni bilo mogoče odšteti plačil na podlagi prisilnih izterjav. Ker torej povprečni mesečni dohodek prosilke presega z ZBPP predpisani cenzus, prosilka ni upravičena do dodelitve BPP, zato je tožena stranka njeno prošnjo na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrnila. Iz navedenega razloga v nadaljevanju ni bilo potrebno presojati, ali prosilka izpolnjuje še premoženjski in objektivni pogoj za dodelitev BPP.

Tožnica v tožbi odločitvi upravnega organa oporeka in hkrati naproša za dodelitev BPP za zastopanje v upravnem sporu.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

Tožba ni utemeljena.

Brezplačna pravna pomoč se po ZBPP lahko odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami in osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Poleg finančnega položaja prosilca se, v skladu s 24. členom ZBPP, pri presoji dodelitve BPP, kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev te pomoči, predvsem, da: zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati; je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno, zato ugotovitev organa za BPP, da eden izmed pogojev ni izpolnjen, pomeni, da prosilec s svojo prošnjo ne more uspeti. Namen BPP je torej v tem, da se socialno šibkemu prosilcu zagotovi uresničevanje pravice do sodnega varstva takrat, kadar izpolnjuje tako subjektivne, kot objektivne pogoje.

V obravnavani zadevi je tožena stranka ugotavljala, ali tožnica izpolnjuje pogoje za odobritev redne BPP. Pri tem se, kot je že bilo navedeno, upoštevajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z zakonom. Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke ter dohodke in prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače (prvi odstavek 12. člena ZBPP). Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (drugi odstavek 13. člena ZBPP). ZSV v 22. členu določa, da se osnovni znesek minimalnega dohodka usklajuje enkrat letno. Ta tako od 1.7.2010 znaša 229,52 € (Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS od 1.7.2010 – Uradni list RS, št. 56/2010, v zvezi s 5. členom Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS - Uradni list RS, št. 114/2006). Ker izpodbijana odločba, izdana 7. 7. 2010, izhaja iz osnovnega zneska minimalnega dohodka pred to uskladitvijo, to je zneska 226,80 €, je v tem delu njena materialnopravna podlaga napačna, vendar po presoji sodišča v obravnavani zadevi na pravilnost odločitve ni vplivala. Podatki priloženega upravnega spisa namreč izkazujejo, da tožnica živi sama in da prejema pokojnino. V času treh mesecev pred vložitvijo prošnje je prejela pokojnino v skupnem znesku 1.827,06 EUR, kar pomeni, da je mesečni dohodek prosilke znašal 609,02 EUR in tako presegel z zakonom določeni cenzus. Iz navedenega razloga sodišče v celoti soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da v obravnavanem primeru ni izpolnjen subjektivni pogoj za dodelitev BPP.

Sodišče soglaša tudi z ostalimi razlogi izpodbijane odločbe in jih, v skladu z določbo drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/2010, v nadaljevanju: ZUS-1) ne ponavlja.

Sodišče v nadaljevanju pojasnjuje tudi, da tožnica v tem upravnem sporu ni uspela s prošnjo, da se ji odobri BPP. Njena vloga je bila z odločbo Upravnega sodišča RS, številka Bpp 139/2010-4 z dne 28. 9. 2010, zavrnjena, ker prosilka presega z zakonom določeni cenzus za pridobitev BPP. Tožnica višini prejemka, na katerega osnovi je bil izračunan njen povprečni mesečni dohodek, ne oporeka, navaja samo podatek, da gre za znesek, ki je obremenjen z odtegljaji iz naslova zapadlih dolgov. Po presoji sodišča, ki temelji na ustaljeni sodni praksi Upravnega sodišča, kot tudi Vrhovnega sodišča, tožnica s takšnimi navedbami ne more uspeti, saj teh odtegljajev ne tožena stranka, ne sodišče ne more upoštevati pri odločanju, ali je izpolnjen finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ker tožnica v tožbi ne navaja razlogov, ki bi lahko vplivali na drugačno odločitev sodišča, je sodišče tožbo po ugotovitvi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.