Jedro

Pogoji iz 81. člena ZZZDR niso podani. Toženec prejema invalidsko pokojnino v višini cca 40.000,00 SIT in občasno denarno pomoč. Ne krije nobenih stroškov v zvezi s stanovanjem. Stroškov, ki jih ima tožnik s potovanji k svojemu očetu, na čigar kmetiji preživi polovico svojega časa, in denarne pomoči, ki naj bi mu jo dajal, ni mogoče upoštevati pri presoji toženčevega gmotnega stanja in morebitni tožničini preživninski obveznosti. Nižji sodišči sta tudi pravilno upoštevali kot pravno relevantno dejstvo, da je na toženčevi strani pretežen vzrok za nevzdržnost zakonske zveze pravdnih strank, čemur revizija ne oporeka. Ob takšnem stanju stvari ni mogoče sprejeti revizijskega poudarka, da je tožničina plača visoka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

V tej razvezni pravdi je sodišče prve stopnje razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, sklenjeno 18.8.1973. Zavrnilo je toženčev zahtevek, naj mu tožnica plačuje od 1.4.2003 dalje po 50.000,00 SIT preživnine na mesec. Glede slednjega se je tako odločilo, ker je ugotovilo, da prejema toženec 40.000,00 SIT invalidske pokojnine, še 40.000,00 SIT socialne pomoči in skupno 70.000,00 SIT denarne pomoči in je sposoben opravljati lažja fizična dela. Tožnica ni dolžna vzdrževati toženčevega očeta, na čigar kmetijo bi se lahko toženec preselil. Ekonomska skupnost med strankama je prenehala leta 1998 in vse doslej tožnica toženca ni preživljala. Vzrok za razvezo zakonske zveze je pretežno na toženčevi strani. Odločilo je še, da vsaka stranka trpi svoje pravdne stroške.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženčevo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v zavrnilnem in stroškovnem delu. Sprejelo je razloge prvostopenjskega sodišča, zaradi katerih toženec ni upravičen do preživnine, in to kljub dejstvu, da denarne pomoči ni mogoče upoštevati kot stalnega prejemka tudi v bodoče in da toženec nima možnosti za dodaten zaslužek.

Zoper to sodbo je toženec vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagal, naj vrhovno sodišče sodbi nižjih sodišč glede odločbe o preživnini tako spremeni, da naloži tožnici plačevanje preživnine v višini 50.000,00 SIT od 1.4.2003 dalje in ji naloži v plačilo vse pravdne stroške na obeh stopnjah, podrejeno pa predlaga, naj obe sodbi v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) podana, ker obe sodišči štejeta odločbo Centra za socialno delo v ... kot redno denarno socialno pomoč v višini 40.000,00 SIT mesečno, čeprav je iz izreka jasno razvidno, da gre za enkratno izredno denarno socialno pomoč. Sodišči sta zmotno uporabili 81. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (p.b. v Uradnem listu RS, št. 69/04 - ZZZDR). Toženec prejema le 40.000,00 SIT invalidske pokojnine in občasno denarno pomoč, ni sposoben za fizična ali kakršnakoli druga dela, nima ustreznega znanja in izobrazbe za pisarniška dela in tudi ustrezne zaposlitve ne more dobiti, tožnica pa bo mogla del svoje visoke plače prispevati za toženčevo preživljanje.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Predmet revizijskega izpodbijanja je pravnomočna sodba izdana na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je v obrazložitvi svoje odločbe zapisalo, da pritrjuje toženčevemu stališču, da v letih 2002 in 2003 nakazanih zneskov dodeljene enkratne denarne pomoči ni mogoče upoštevati kot toženčevega stalnega prejemka tudi v bodoče. Nadalje, da je nesporno dejstvo, da prejema pokojnino iz tujine v višini najmanj 40.000,00 SIT. Tako je pritožbeno sodišče med tožnikove prihodke štelo le invalidsko pokojnino. Očitek pritožbenemu sodišču, da je štelo odločbo Centra za socialno delo v ..., št.... z dne 10.1.2003 kot redno socialno pomoč, je torej neutemeljen. Res je sicer prvostopenjsko sodišče štelo takšno socialno pomoč kot redno (bržkone na podlagi izreka odločbe, da se denarna socialna pomoč v obdobju prejemanja uskladi ob vsakokratni uskladitvi osnovnega zneska minimalnega dohodka, v zvezi s čimer se v obrazložitvi sklicuje na 40. člen Zakona o socialnem varstvu; pa tudi na podlagi poročila Nove Ljubljanske banke o vsakomesečnem prejemku po 40.000,00 SIT za razdobje od januarja do julija 2003), vendar je pritožbeno sodišče zavzelo stališče, da toženca kljub rednemu prejemanju samo invalidske pokojnine ni mogoče šteti kot nepreskrbljenega zakonca. Očitana procesna kršitev potemtakem ni podana.

Materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno. Navzlic temu, da je pritožbeno sodišče, drugače kakor prvostopenjsko, ugotovilo, da toženec nima možnosti za dodaten zaslužek, je pravilno sklepalo, da niso podani pogoji iz 81. člena ZZZDR. Toženec prejema namreč invalidsko pokojnino v višini cca 40.000,00 SIT in občasno denarno pomoč, kot to priznava v reviziji. Ne krije nobenih stroškov v zvezi s stanovanjem. Sodišči sta pravilno menili, da stroškov, ki jih ima tožnik s potovanji k svojemu očetu, na čigar kmetiji preživi polovico svojega časa, in denarne pomoči, ki naj bi mu jo dajal, ni mogoče upoštevati pri presoji toženčevega gmotnega stanja in morebitni tožničini preživninski obveznosti. Nižji sodišči sta tudi pravilno upoštevali kot pravno relevantno dejstvo, da je na toženčevi strani pretežen vzrok za nevzdržnost zakonske zveze pravdnih strank, čemur revizija ne oporeka. Ob takšnem stanju stvari ni mogoče sprejeti revizijskega poudarka, da je tožničina plača visoka.

Uveljavljana revizijska razloga torej nista podana in zato je sodišče neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

Odločitev o revizijskih stroških je zajeta z zavrnilnim izrekom te odločbe (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP).