24. 11. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Alena Vidonje, Slovenska Bistrica, na seji 24. novembra 2020

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II DoR 151/2020 z dne 10. 7. 2020 se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 198/2020 z dne 9. 3. 2020 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici št. Pr 1/2020 z dne 25. 2. 2020 se zavrže.

3.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 46/16 in 36/19) in drugega odstavka 19. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/15 in 28/18) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrajno sodišče je pritožniku (odvetniku, ki ga je sodišče imenovalo za zagovornika po uradni dolžnosti v postopku sprejema na zdravljenje v nadzorovani obravnavi) priznalo le del priglašenih stroškov in nagrade za zastopanje nasprotne udeleženke. Upoštevalo je peti odstavek 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) in pojasnilo, da ga ne zavezuje priložena obvezna razlaga upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije. Višje sodišče je pritožnikovo pritožbo zavrnilo. Vrhovno sodišče je zavrglo njegov predlog za dopustitev revizije, ker izpodbijani sklep o stroških ni sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Pritožnik zatrjuje kršitve 2., 14., 15., 20., 22., 23., 29., 74., 121., 125. in 137. člena Ustave. Meni, da njegova ustavna pritožba odpira pomembna ustavnopravna vprašanja v zvezi s sistemom plačevanja storitev odvetnikov, postavljenih po uradni dolžnosti, in odvetnikov, ki izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči. Pritožnik ne zatrjuje pomembnega ustavnopravnega vprašanja v zvezi s stališčem Vrhovnega sodišča, da predlog za dopustitev revizije zoper sklep o stroških ni dovoljen.

2.Pritožnik hkrati s pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbija peti odstavek 17. člena ZOdv in drugi odstavek 19. člena Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT). Za peti odstavek 17. člena ZOdv navaja, da je v neskladju z 2., 14., 15., 22., 23., 29. in 137. členom Ustave. Iz pobude ne izhaja, da pobudnik meni, da je drugi odstavek 19. člena OT v neskladju z Ustavo. Ustavnemu sodišču predlaga, naj ugotovi, da je ta izpodbijana določba v skladu z Ustavo, in naj odloči, da je "zavezujoča tudi za sodišča".

B.

3.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper sklep Vrhovnega sodišča zavrglo, ker ni dovoljena (1. točka izreka).

4.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper sklepa Višjega in Okrajnega sodišča zavrglo, ker je prepozna (2. točka izreka).

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. V primerih, ko izpodbijani predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa ali splošnega akta, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS (glej sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82, ter št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008, Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2).

6.Peti odstavek 17. člena ZOdv ne učinkuje neposredno. Pobudnikov pravni interes temelji na ustavni pritožbi, ki jo je Ustavno sodišče iz razloga, navedenega v 4. točki obrazložitve tega sklepa, zavrglo. Zato pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti navedene določbe. Glede na to je Ustavno sodišče pobudo za presojo petega odstavka 17. člena ZOdv zavrglo (3. točka izreka).

7.ZUstS določa v drugem odstavku 24.b člena, kaj mora vsebovati pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil. Med drugimi zahtevami je izrecno določeno, da mora pobuda vsebovati razloge neskladnosti izpodbijanega akta z Ustavo ali zakonom (drugi odstavek 24.b člena v zvezi s tretjo alinejo prvega odstavka 24.b člena ZUstS). Pobudnik mora torej jasno navesti, v čem je protiustavnost izpodbijane določbe. Po tretjem odstavku 25. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrže, če pogoji iz drugega odstavka 24.b člena ZUstS niso izpolnjeni. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 19. člena OT razlogov neskladnosti z Ustavo ne vsebuje, saj pobudnik niti ne trdi, da bi bila v neskladju z Ustavo. Zato jo je Ustavno sodišče zavrglo (3. točka izreka).

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s prvo alinejo drugega odstavka 55.a člena, četrte alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnici in sodniki dr. Matej Accetto, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnica dr. Dunja Jadek Pensa in sodnik dr. Rok Čeferin sta bila pri odločanju v tej zadevi izločena. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik