Up-73/00

16. 5. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. A., ZPKZ Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji dne 16. maja 2002

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave v postopku pred Vrhovnim sodiščem v zadevi št. I Ips 4/99 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo "zoper nesojenje Vrhovnega sodišča v zadevi zahteve za varstvo zakonitosti zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Kp 354/98". Ustavno pritožbo vlaga pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev. Predlaga, naj Ustavno sodišče ustavno pritožbo sprejme, ugotovi kršitev ustavne in konvencijske pravice do sodnega odločanja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave in 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - EKČP) ter naloži Vrhovnemu sodišču, naj takoj odloči o pritožnikovi zahtevi za varstvo zakonitosti. Predlog za obravnavo pred izčrpanjem izrednega pravnega sredstva pritožnik obrazloži z navedbo, da v končni fazi v upravnem sporu tudi odloča Vrhovno sodišče, zato od takega pravnega sredstva ne bi bilo nobene koristi. Navaja tudi, da mu zaradi zatrjevane kršitve nastaja nepopravljiva škoda.

2.Senat Ustavnega sodišča je s sklepom z dne 28. 11. 2001 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo.

3.V postopku za preizkus ustavne pritožbe je Vrhovno sodišče predložilo zahtevana pojasnila o poteku reševanja zadeve in se izjavilo o pritožnikovih navedbah. Po sprejemu ustavne pritožbe v obravnavo je Vrhovno sodišče odgovor na pritožnikovo ustavno pritožbo dopolnilo.

4.Po podatkih, ki jih je naknadno pridobilo Ustavno sodišče, je po sprejemu ustavne pritožbe v obravnavo Vrhovno sodišče s sodbo št. I Ips 4/99 z dne 10. 1. 2002 odločilo o zahtevi za varstvo zakonitosti ustavnega pritožnika. S tem je bil postopek pred Vrhovnim sodiščem končan.

5.Ustavno sodišče je sprejelo stališče, da je v primerih, ko postopek še teče, za presojo o obstoju kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pristojno Upravno sodišče (tako npr. v sklepu št. Up-369/97 z dne 21. 1. 1998, OdlUS VII, 116). V odločbi št. Up-277/96 z dne 7. 11. 1996 (OdlUS V, 189) je sprejelo stališče, da sodno varstvo v upravnem sporu ne bi bilo učinkovito v primerih, ko bi šlo za kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku pred Vrhovnim sodiščem. Zato je v takšnih primerih dopustno vložiti ustavno pritožbo. Navedena stališča Ustavnega sodišča so bila sprejeta v primerih, ko je kršitev še trajala, saj je smisel sodnega varstva zoper še trajajočo kršitev te pravice prav v tem, da se prepreči nadaljnje nepotrebno odlašanje sodišča. Ko je postopek pred sodiščem končan, pa kršenja te pravice ne more več biti in ga zato tudi ni več mogoče preprečevati. Zato tudi sodno varstvo po drugem odstavku 157. člena Ustave kot subsidiarno ne pride več v poštev. V tem delu torej niso izpolnjene procesne predpostavke za vložitev obravnavane ustavne pritožbe.

Povračilo morebitne škode, ki bi bila storjena s kršitvijo ustavnih pravic lahko prizadeti zahteva v postopku pred pristojnim sodiščem (26. člen Ustave), ko so pravna sredstva v tem postopku izčrpana, pa lahko ob pogojih Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) vloži tudi ustavno pritožbo. Ker navedane oblike pravnega varstva pritožnik še ni izčrpal, je bilo treba ustavno pritožbo zavreči. Na podlagi tretjega odstavka 160. člena Ustave in prvega odstavka 51. člena ZUstS se namreč ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpane vse druge oblike pravnega varstva. Pred tem pa ni mogoča niti obravnava po drugem odstavku 51. člena ZUstS.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednice dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, Franc Testen in dr. Lojze Ude. Sklep je sprejelo soglasno.

Namestnik predsednice dr. Janez Čebulj