Jedro

Tožnik prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v več izvršilnih postopkih zoper tožnika, v katerih so postali sklepi o izvršbi pravnomočni že pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Glede na fazo postopka zadeva tudi po presoji sodišča ni razumna ter nima verjetnega izgleda za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki plačila nagrade in stroškov odvetnika v postopkih Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. In 443/2011, VL 37/2011, VL 1141/2012, In 437/2013, In 438/2013, VL 4814/2008, VL 83171/2009 in VL 39248/2013 zaradi izpodbijanja izvršb in nezakonitosti v postopku. Organ za BPP je tožnikovo prošnjo zavrnil, ker je ugotovil, da ne izpolnjuje pogojev iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Pri odločanju o odobritvi BPP se namreč ugotavljajo tudi okoliščine v zvezi z zadevo, za katero prosilec prosi za BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh. Tožena stranka pa je na podlagi navedb prosilca in vpogleda v spise Okrajnega sodišča v Mariboru ugotovila, da je v vseh izvršilnih zadevah tožnik dolžnik in da so v vseh zadevah sklepi o izvršbi pravnomočni. Zaradi navedenega je prošnja tožnika nerazumna, saj je, glede na pravnomočnost sklepov, zaključiti, da so bili predlogi za izvršbo utemeljeni, morebitne druge vloge prosilca v tej fazi izvršilnega postopka pa so nepotrebne in brez možnosti za uspeh.

Tožnik v laični tožbi navaja, da je brez zaposlitve ter da živi od socialne pomoči. Okrajno sodišče v Mariboru je prodalo njegovo lastniško stanovanje na javni dražbi brez njegovega vedenja in prisotnosti na podlagi spornega, vsiljenega in delno nezakonitega dolga. Na to pa se ni mogel niti pritoževati. Želi, da se sklep o prodaji njegovega stanovanja na javni dražbi in o domiku razveljavi. Dolg A. d.o.o. za ogrevanje je vsiljen, saj jih je prosil, da ogrevanje izključijo, vendar se z njimi ni bilo mogoče ničesar dogovoriti. Prav tako je dolg B. z.o.o. nerealen, ker je pravočasno poslal sklep o dedovanju, iz katerega je razvidno, da je solastnica stanovanja do 1/4 tudi dedinja C.C. Upravnik pa navedenega dejstva pri obračunu sredstev rezervnega sklada ni upošteval, temveč je celotni dolg pripisal njemu. Zaradi navedenega želi, da Okrajno sodišče v Mariboru prodajo njegovega stanovanja razveljavi in mu stanovanje vrne v njegovo lastništvo. Sodišče je štelo, da tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Pri presoji upravičenosti prosilca do brezplačne pravne pomoči je po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP kot pogoj treba upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči (objektivni pogoj). Ta pogoj je izpolnjen, če zadeva ni očitno nerazumna, oz. da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati. Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je med drugim pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Po določbah ZBPP se torej kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh.

Pri navedenem pogoju gre torej za presojo smiselnosti oz. ekonomičnosti brezplačne pravne pomoči, to je uresničevanja pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti. Navedeno načelo pa po drugi strani daje tudi oporo za vsebinsko presojo zadeve, na kar napotuje določba 24. člena ZBPP. Pri tem se vsebinska presoja zadeve opravi v omejenem obsegu, saj 24. člen citiranega zakona govori o očitnem nesorazmerju. Navedene ugotovitve pa so relevantne le v tem postopku, saj je od njih odvisna izkazanost izpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

V obravnavani zadevi gre za vprašanje razumnosti postavitve odvetnika v več izvršilnih postopkih, ki tečejo zoper tožnika pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, in v katerih so postali sklepi o izvršbi pravnomočni že pred vložitvijo prošnje za BPP. Tudi po presoji sodišča je odločitev tožene stranke, da takšna zahteva tožnika ni razumna ter nima verjetnega izgleda za uspeh, pravilna ter je skladna s podatki upravnega spisa. Tožnik v tožbi navedenim ugotovitvam o pravnomočnosti sklepov o izvršbi ne ugovarja. Iz tožbe celo izhaja, da je bila nepremičnina že prodana na javni dražbi ter da je bil že izdan sklep o domiku nepremičnine. Ob takem stanju zadeve je tako zahteva tožnika, da se prodaja razveljavi, tudi po mnenju sodišča nerazumna. Ugovori tožnika v zvezi z razveljavitvijo prodaje se namreč nanašajo na izvršilne naslove, na podlagi katerih je bil uveden izvršilni postopek, tovrstnih ugovorov (tožnik izpostavlja spornost terjatev A. d.o.o. in B. z.o.o.) pa v izvršilnem postopku ni več mogoče uspešno uveljavljati. Sodišče se zato strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da v obravnavanem primeru ni izpolnjen objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Po vsem navedenem je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo.