Jedro

Pravila o delegaciji pristojnosti so izjema od zakonskih določb o stvarni in krajevni pristojnosti, zato jih je treba razlagati restriktivno. Toženec svoj predlog utemeljuje zgolj s pavšalnimi navedbami o nepristranskosti Okrajnega sodišča v Ljubljani in Višjega sodišča v Ljubljani in izraža nestrinjanje z odločitvami sodišč. Tak dvom ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti. Tudi sicer institut delegacije pristojnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za sodnikovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Višjim sodiščem v Ljubljani je v teku postopek reševanja toženčevih pritožb opr. št. I Cp 103/2022, in sicer pritožbe z dne 10. 8. 2020 (list. št. 99-100) zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 86746/2019 z dne 10. 7. 2020 (list. št. 75-76), pritožbe z dne 1. 2. 2021 (list. št. 133-135) zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani V P 985/2020 z dne 22. 12. 2020 (list št. 123-124) in pritožbe z dne 20. 2. 2021 (list. št. 137-140) zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani V P 985/2020 z dne 13. 1. 2021 (list. št. 130-131).

2. Višje sodišče v Ljubljani je predlagalo, da Vrhovno sodišče odloči o toženčevem predlogu za prenos pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pojasnilo je, da je ob pregledu spisa ugotovilo, da je toženec že v pritožbi proti sklepu Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 47/2020 z dne 4. 3. 2020, ko je bila zadeva še v fazi izvršbe na podlagi verodostojne listine podal predlog Vrhovnemu sodišču za prenos zadeve na drugo pristojno okrajno sodišče izven Ljubljane. Toženec je enak predlog podal v pritožbi zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani Vl 86764/2019 z dne 10. 7. 2020. Prenos na drugo pristojno sodišče izven Ljubljane je nato ponovno predlagal z vlogo (list. št. 126-128), v pritožbi zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani V P 985/2020 z dne 22. 12. 2020 pa je predlagal tudi izločitev določenih sodnikov višjega sodišča in predsednika. Tudi v pritožbi zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani V P 985/2020 z dne 13. 1. 2021 je predlagal izločitev sodnikov, med drugim tudi predsednika Vrhovnega sodišča, predsednika višjega sodišča in sodnike, naštete na list. št. 139. 3. Toženec je v pritožbi proti sklepu Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 47/2020 z dne 4. 3. 2020 (vloga na list. št. 68-70) podal predlog Vrhovnemu sodišču za prenos zadeve na drugo pristojno okrajno sodišče izven Ljubljane, ki ne sme biti na štajersko dolenjsko gorenjskem območju zaradi delovanja sodnikov Antona Panjana in Matjaža Voglarja, ter predlagal izločitev sodnic, ki so odločale o pritožbi, zaradi poskusa izkazovanja navidezne poštenosti in nepristranskosti sojenja. Navajal je, da ljubljansko sodišče ni sposobno zagotoviti poštenega nepristranskega sojenja. Enak predlog je podal v pritožbi zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani Vl 86764/2019 z dne 10. 7. 2020 (vloga na list. št. 99-100), kjer je predlagal tudi izločitev sodeče sodnice sodišča prve stopnje. Z vlogo z dne 12. 5. 2020 (list. št. 127-128) ponovno predlagal prenos pristojnosti in izločitev istih sodnic Višjega sodišča v Ljubljani. V pritožbi zoper sklep zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani V P 985/2020 z dne 22. 12. 2020 (vloga na list. št. 133-135) je zaradi nepravilnih stališč predlagal izločitev številnih sodnikov okrajnega in višjega sodišča ter tudi predsednika Višjega sodišča v Ljubljani in predsednice Okrajnega sodišča v Ljubljani. V pritožbi zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani V P 985/2020 z dne 13. 1. 2021 (vloga na list. št. 137-140) je ponovno predlagal izločitev številnih sodnikov okrajnega in višjega sodišča, med drugim tudi predsednika Višjega sodišča v Ljubljani in predsednice Okrajnega sodišča v Ljubljani ter izločitev sodniške pomočnice in tožničine pooblaščenke. Predlagal je tudi izločitev predsednika Vrhovnega sodišča. 4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti postopka zagotoviti njegovo večjo smotrnost. Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in se nanašajo na celotno sodišče. Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo delegacijo pristojnosti, se po ustaljeni sodni praksi štejejo tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodišča. 6. Pravila o delegaciji pristojnosti so izjema od zakonskih določb o stvarni in krajevni pristojnosti, zato jih je treba razlagati restriktivno. Toženec svoj predlog utemeljuje zgolj s pavšalnimi navedbami o nepristranskosti Okrajnega sodišča v Ljubljani in Višjega sodišča v Ljubljani in izraža nestrinjanje z odločitvami sodišč. Tak dvom ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti. Tudi sicer institut delegacije pristojnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za sodnikovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva.

7. Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da v predlogu predstavljene okoliščine ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je toženčev predlog za določitev drugega sodišča za odločanje v tej zadevi zavrnilo.

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).