Jedro

Zakonsko prebivališče je stalno prebivališče, ki se posamezniku določi v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča na naslovu občine ali centra za socialno delo. Če upravna enota v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča posamezniku po določbah ZPPreb-1 stalnega prebivališča ne more prijaviti, mu določi zakonsko prebivališče na naslov občine, na območju katere stalno prebiva. Ker je tožena stranka ugotovila, da ni znano, kje tožnica prebiva, je po presoji sodišča pravilno odločila, da določitev zakonskega prebivališča na tej podlagi ni možna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Laško (v nadaljevanju organ prve stopnje) odločila, da z dnem dokončnosti te odločbe tožnici preneha prijava stalnega prebivališča na naslovu A. 1, Laško (1. točka izreka) in odločila, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (2. točka izreka).

2.V obrazložitvi odločbe je navedeno, da je upravna enota na podlagi tretjega odstavka 18. člena Zakona o prijavi prebivališča (v nadaljevanju ZPPreb-1) po uradni dolžnosti uvedla postopek ugotavljanja stalnega prebivališča za tožnico, saj je bila obveščena, da ne živi na naslovu A.1, Laško. Pred uvedbo tega postopka je upravni organ prve stopnje tožnico 31. 1. 2018 pozval, da opravi svojo prijavno obveznost v skladu s prvim in drugim odstavkom 18. člena ZPPreb-1, a se tožnica nanj ni odzvala, zato je bil uveden predmetni upravni postopek.

3.Tožnica je 6. 6. 2018 podala izjavo na zapisnik pri upravnem organu, da živi na naslovu A. 1, Laško, od 1. 5. 2017, da si stanovanje še ureja, a na tem naslovu plačuje vse davke in stroške. Na tem naslovu ima tudi prijavljeno obrt, prejema pošto in se s tega naslova vozi na delo. Na tem naslovu namerava stalno prebivati. Osebne stvari ima pri prijatelju, katerega naslova ne želi povedati. Lastnik stanovanja je sin B. B., ki ga predlaga kot morebitno pričo in prilaga potrdilo o osebni služnosti za stanovanje.

4.Upravni organ je z vpogledom v zemljiško knjigo ugotovil, da je lastnik nepremičnine stanovanje št. 5, A. 1, Laško, družba C., d.o.o., katere ustanovitelj je strankin sin B. B.

5.V postopku je upravni organ zaslišal priče: C. C., ki stanuje na istem naslovu, D. D., ki stanuje na istem naslovu, E. E., ki živi v stanovanju pod strankinim, pridobil je tudi pisno izjavo F. F.

6.Tožnica je upravnemu organu posredovala del sklepa Okrajnega sodišča v Velenju, da se izvršba na premičnine ustavi in prvo stan kupoprodajne pogodbe, v kateri je navedena kot kupec stanovanja v večstanovanjski hiši na naslovu A. 1, Laško.

7.Upravni organ je stranko 26. 3. 2019 pisno seznanil z ugotovitvami v postopku. Stranka je v izjavi navajala, da je lastnica stanovanja na naslovu stalnega prebivališča, da se vpis v zemljiško knjigo ureja preko notarja, da ima urejeno prijavo prebivališča v skladu z zakonom in da svojih podatkov ne razkriva sosedom. Upravni organ je dne 5. 6. 2019 odločil, da stranki preneha prijava stalnega prebivališča na naslovu A. 1, Laško. Organ druge stopnje je pritožbi ugodil in vrnil zadevo v ponovni postopek, saj - čeprav je pravilna ugotovitev, da stranka na naslovu A. 1, Laško, ne prebiva, upravni organi ni ugotovil, kje stranka dejansko prebiva, zato je odločitev preuranjena in je potrebno postopek dopolniti v smeri dokazovanja strankinega trenutnega stalnega prebivališča. V ponovnem postopku je upravni organ opravil več poizvedb pri organih in institucijah in zaslišal dodatne priče.

8.Ugotovil je, da je tožnica zavarovana kot oseba, ki je v delovnem razmerju v RS pri osebah, ki samostojno opravljajo pridobitno ali gospodarsko dejavnost, to je pri delodajalcu G. G., s.p. in za razliko do polnega zavarovalnega časa kot samostojna podjetnica s firmo Poslovne storitve A. A., s.p. Delodajalec na zaprosilo za poizvedbo o strankinem prebivališču ni odgovoril. Komunala Laško je posredovala podatek, da stranka ni ena izmed oseb, ki jim pošiljajo mesečno obveznost za odvoz odpadkov na naslovu A. 1, Laško. Upravitelj stanovanjske hiše Spekter d.o.o. je navedel, da račune za vzdrževanje in obratovanje stavbe pošiljajo na naslov C., d.o.o.

9.Priča D. D. je med drugim izpovedala, da je stranko v dveh letih, odkar so kupili stanovanje, videla dvakrat, ko je prišla po pošto, njenega sina G. G. pa ni nikoli videla ter da v stanovanju niso nikoli živeli. Kje stranka dejansko živi, ji ni znano. Iz Upravne enote Žalec, ki je bila zaprošena za pravno pomoč, je bilo sporočeno, da se nobena od vabljenih prič (sin B. B., soseda H. H. in I. I.) ni udeležila zaslišanja, prav tako ne stranka, ki je bila tudi vabljena na ustno obravnavo. Iz Upravne enote Ljubljana, ki je bila zaprošena za pravno pomoč, pa je bil posredovan zapisnik zaslišanja priče J. J., strankinega očeta, ki je povedal, da ni v stiku s hčerko že 20 let in ni vedel povedati ničesar v zvezi z njenim bivanjem.

10.Pred izdajo odločbe je upravni organ 16. 12. 2019 pisno seznanil stranko s svojimi ugotovitvami ter jo pozval, da v roku 8 dni sama uredi spremembo stalnega prebivališča oz. poda izjavo o ugotovitvah. Stranka je podala pisno izjavo, da prosi za ustavitev postopka, ker si je uredila prijavo začasnega prebivališča.

11.Ker je upravni organ z vpogledom v Register stalnega prebivalstva ugotovil, da ima stranka na dan 14. 1. 2020 prijavljeno stalno prebivališče na naslovu A. 1, Laško in začasno prebivališče na naslovu K. 2, Tabor od 7. 1. 2020 dalje, je zaprosil za pomoč Policijsko postajo Žalec. Ta je v odgovoru navedla, da so 22. 1. 2020 na naslovu K. 2, Tabor, opravili razgovor s stranko, v katerem je bilo ugotovljeno, da stranka trenutno biva na naslovu K. 2, Tabor in da prebivanje na naslovu A. 1, Laško, trenutno ni možno, ker naj bi bil objekt v adaptaciji.

12.Z nadaljnjim vpogledom v register prebivalstva pa je bilo ugotovljeno, da je stranka začasno prebivališče odjavila že 22. 1. 2020, torej isti dan, kot je policiji podala očitno lažno izjavo, da trenutno prebiva na naslovu K. 2, Tabor.

13.Tako je upravni organ ugotovil, da stranka na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča (A. 1, Laško) stalno ne prebiva. Prijava začasnega prebivališča na to ne vpliva, saj gre za ugotavljanje stalnega prebivališča stranke. Iz odziva stranke na seznanitev o poteku postopka izhaja sum o namernem zavlačevanju postopka, prikrivanju resničnih in podajanju zavajajočih podatkov. Upravni organ v postopku ni ugotovil novega naslova, niti upravnega organa, na območju katerega stranka dejansko prebiva. Zato je odločil, kot izhaja iz izreka odločbe.

14.Zoper izpodbijano odločbo je tožnica vložila pritožbo, ki jo je organ druge stopnje zavrnil kot neutemeljeno. V obrazložitvi je navedel, da je v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča bistveno le, kje posameznik dejansko prebiva in ni pomembno, ali je posameznik lastnik stanovanja, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče oz. iz kakšnih razlogov na naslovu trenutno ne biva. Pritožnica je med upravnim postopkom večkrat povedala, da na naslovu A. 1, Laško, trenutno ne prebiva (zaradi adaptacije objekta), o čemer sta pričali tudi izjavi dveh sosedov (D. D. in E. E.) ter dopis upravljavca stavbe ... in dopis Komunale Laško. Organ je tako ocenil, da tožnica na tem naslovu ne prebiva stalno in da trenutno s tem krajem stalnega prebivališča ne izkazuje tesne in trajne povezave. Prijava stalnega prebivališča ne vpliva na lastninskopravna in druga civilnopravna razmerja, temveč se s prijavo zagotavlja le ažurna in popolna evidenca o stanju, gibanju in nastanitvi posameznikov. Glede očitanih kršitev pri vodenju postopka ji je pojasnil, da se postopek vodi v skladu z ZPPreb-1, za vprašanja, ki jih ta ne ureja, pa po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). V tem postopku ni predviden obligatorni pouk o možnosti pravne pomoči zagovornika. Glede očitkov o razkritju osebnih podatkov tretjim osebam pa je pojasnil, da so v odločbi jasno in prepričljivo obrazloženi razlogi za vsako ravnanje, izbiro vsake priče in odločitve v postopku. Ostale pritožbene navedbe je ocenil kot nerelevantne.

Navedbe strank v upravnem sporu

15.Tožnica je zoper izpodbijano odločitev vložila tožbo v upravnem sporu. V tožbi navaja, da ima na naslovu A. 1, Laško, svoj dom, ki ji predstavlja osnovo za opravljanje dejavnosti in izvajanje predpisanih prijav v vse evidence. Na tem naslovu stalnega prebivališča tudi plačuje vse stroške (občini Laško za stavbno zemljišče, Petrolu za elektriko, občini Laško za vodo in kanalščino in družbi ... za stroške upravljanja) ter prilaga kot dokazila račune in potrdila o plačilu. Na tem naslovu ima prijavljeno tudi dejavnost kot samostojna podjetnica (in prilaga kot dokaz izpis iz registra AJPES).

16.Izbris iz registra na podlagi izjav sosedov, da tožnica v času preiskave ni živela na tem naslovu, pomeni bistveno kršitev ter poseg v že pridobljene pravice tožnice. Pravica do izvajanja svobodne gospodarske dejavnosti (74. člen Ustave RS), pravica do zdravstvenega zavarovanja, ki je vezana na izvajanje dejavnosti in na stalno prebivališče.

17.Izpostavlja, da ni več pravne podlage za ugotavljanje stalnega bivališča, ker so sodni postopki, ki so bili osnova za uvedbo postopka, končani (in s tem v zvezi prilaga izpis iz portala eIzvršba v zadevi I 475/2016 o ustavitvi izvršbe na premičnine). Tožnica tudi trdi, da si je zaradi epidemije Covid-19 še dodatno uredila začasno bivališče (in prilaga dokaz).

18.Tožnica še navaja, da ni brezdomec, da pa imajo tudi brezdomci svoje pravice, saj iz pritožbene odločbe izhaja, da je izbris iz registra skrajna možnost ter da imajo tudi brezdomci možnost prijave na naslovu, kjer dejansko ne prebivajo. Dejstvo, da bi organ prve stopnje tožnico izbrisala iz registra, čeprav ni brezdomec, predstavlja neenakost pred zakonom. Nesprejemljivo je, da je posameznik, ki dejansko biva na območju Republike Slovenije, zaradi neustreznih zakonskih določb oziroma praks organov, izbrisan iz registra stalnega prebivališča in so mu tako odvzete vse pravice, ki iz tega izhajajo (nanj se vežejo temeljne pravice npr. zdravstveno zavarovanje). Meni, da je tak ukrep nesorazmeren glede na pomen pravic, ki jih posameznik izgubi. Trdi, da ni v nobenem kazenskem ali drugem postopku, da bi bila zoper njega izdana kakšna odredba ali tiralica.

19.Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo zavrne, ker ne obstajajo več razlogi za njeno izvajanje in da se postopek zoper njo ustavi, ker so sodni postopki ustavljeni in s tem ni več pravne podlage.

20.Tožnica je po pozivu sodišča na podlagi 31. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravila pomanjkljivosti tožbe ter sodišču 17. 11. 2020 posredovala dopolnitev tožbe, v kateri je pravilno navedla toženo stranko ter predložila izpodbijani akt.

21.Tožena stranka je v odgovoru na tožbo zavrnila tožbene navedbe in vztrajala pri navedbah izpodbijane odločbe ter sodišču predlagala, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Navedla je še, da je organ prve stopnje na podlagi zbranih dokazov pravilno ugotovil, da tožnica na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča (A. 1, Laško) stalno ne prebiva. Prijavljena dejavnost na tem naslovu in plačani računi, ki jih je priložila, ne izkazujejo njenega stalnega bivanja na naslovu. V postopku se ugotavlja zgolj dejansko stanje, ali stranka na prijavljenem naslovu stalno prebiva oz. na katerem naslovu stalno prebiva, odločitev pa je organ prve stopnje sprejel zakonito na podlagi zbranih dokazov v postopku, skladno s četrtim odstavkom 21. člena ZPPreb-1, saj v postopku ni mogel ugotoviti, kje tožnica stalno prebiva in ji tudi ni mogel določiti zakonskega prebivališča. Dodaja še, da je tožnici po tem, ko je z dnem dokončnosti odločbe 21. 7. 2020 v registru stalnega prebivališča prenehala prijava stalnega prebivališča, Upravna enota Velenje na podlagi elektronske vloge 12. 8. 2020 na tem naslovu ponovno prijavila stalno prebivališče, kjer ima tožnica tudi naslov za vročanje.

22.Tožnica je z vlogo z dne 29. 9. 2023 sodišče še obvestila, da ji zaradi rekonstrukcije objekta (plaz) od 29. 9. 2023 dalje vsa pisanja vroča na naslov za vročanja K. 2, Tabor.

Odločanje sodišča

23.Sodišče je v zadevi odločilo na podlagi listin brez oprave glavne obravnave, saj sta obe stranki v upravnem sporu izrecno podali pisno soglasje, da se glavni obravnavi odpovedujeta na podlagi 5. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1.

24.Tožba ni utemeljena.

25.V konkretnem primeru je sporna odločitev tožene stranke, da tožnici preneha prijava stalnega prebivališča na naslovu A. 1, Laško, z dnem dokončnosti odločbe.

26.Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, kar izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Sodišče se zato sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja:

27.Zakonodajalec je materijo prijave stalnega prebivališča uredil v ZPPreb-1. Ta v 2. členu opredeljuje izraz stalno prebivališče. Stalno prebivališče je naslov v Republiki Sloveniji, na katerem posameznik stalno prebiva in je ta naslov središče njegovih življenjskih interesov, kar se presoja na podlagi njegovih družinskih, partnerskih, delovnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in naslovom, kjer živi, obstajajo tesne in trajne povezave. Prijavna obveznost je opredeljena v 5. členu citiranega zakona, ki v prvem odstavku določa, da državljan ali tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje upravni enoti prijavi stalno prebivališče v osmih dneh od dneva naselitve na naslovu, kjer stalno prebiva. V tretjem odstavku 7. člena citiranega zakona pa je določeno, da je treba ob prijavi navesti resnične podatke, ki se potrdijo z lastnoročnim podpisom.

28.Postopek ugotavljanja stalnega prebivališča je urejen v 18. členu ZPPreb-1. Upravna enota na tej podlagi sprejme odločitev, kot določa 21. člen ZPPreb-1.

29.Neutemeljen je tožbeni očitek, da je upravni organ storil bistveno kršitev postopka, ker je svoje ugotovitve oprl na izjave sosedov. V dokaznem postopku namreč niso bili le zaslišani kot priče sosedi v zgradbi, pač pa je upravni organ izvedel številne dokaze, med drugim zaslišal tožnico, opravil poizvedbe (pri upravitelju stanovanjske hiše, pri izvajalcu storitev odvoza odpadkov na naslovu A. 1, Laško, pri delodajalcu), vpogledal v uradne evidence (zemljiško knjigo, evidenco Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije), opravil poizvedbe pri policiji, ki je tudi opravila razgovor s tožnico, ter je svojo dokazno oceno skladno z 10. členom ZUP podal na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.

30.Tožbene trditve tožnice, da na tem naslovu stalnega prebivališča A. 1, Laško, plačuje vse stroške občini Laško za stavbno zemljišče, Petrolu za elektriko, občini Laško za vodo in kanalščino ter družbi Spekter za stroške upravljanja, je tožnica prvič navedla v tožbi. Predvsem pa je prvič za te svoje navedbe predlagala kot dokaz račune in potrdila o plačilih. Uveljavljanje dokaznih predlogov v upravnem sporu je omejeno skladno s tretjim odstavkom 20. člena in prvim odstavkom 52. člena ZUS-1, ki predvidevata omejitev navajanja novih dejstev in novih dokazov, če tožnik za to, da jih ni navedel oziroma ni predložil že v postopku izdaje upravnega akta, sodišču ne izkaže upravičenih razlogov. Tožnica v tožbi ne navaja, da oz. zakaj dokazov ni mogla navajati v upravnem postopku, zato jih sodišče ne sme upoštevati. Sodišče pa pripominja, da je bil postopek ugotavljanja stalnega prebivališča uveden leta 2018 in izpodbijana odločba izdana 4. 2. 2020, predloženi računi za vodo, kanalščino in za strošek upravnika pa so za maj 2020, za električno energijo pa je na računu kot datum opravljene storitve naveden 29. 2. 2020, torej vse po izdaji izpodbijane odločbe.

31.Tudi zgolj dejstvo, da ima na tem naslovu prijavljeno dejavnost kot samostojna podjetnica, ne pomeni, da na tem naslovu tožnica stalno prebiva, saj pomeni sedež družbe oz. podjetnika kraj, kjer družba oz. podjetnik opravlja dejavnost, ali kraj, kjer se v glavnem vodijo njeni posli, ali kraj, kjer deluje poslovodstvo družbe, kar izhaja iz določbe 30. člena Zakona o gospodarskih družbah, ki se smiselno uporablja tudi za podjetnika, ne pa kraja stalnega prebivanja posameznika.

32.Ustavitev sodnih izvršilnih postopkov, ki so bili po trditvah tožnice osnova za uvedbo postopka, na odločitev ne vplivajo. Postopek ugotavljanja stalnega prebivališča se uvede, če posameznik ne izpolni obveznosti izpolnitve prijavne obveznosti v osmih dneh po prejemu obvestila upravne enote o obveznosti prijave ali če dvomi, da posameznik kljub njegovi izjavi na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča stalno prebiva, kar določa tretji odstavek 18. člena ZPPreb-1. Ker je bil upravni organ obveščen, da tožnica ne živi na naslovu A. 1, Laško in se tožnica na poziv, da opravi svojo prijavno obveznost ni odzvala, česar v tožbi ne prereka, je bil postopek po uradni dolžnosti uveden. V postopku, ki se vodi po uradni dolžnosti, pa lahko o ustavitvi postopka odloči le upravni organ. Ni ga mogoče ustaviti na zahtevo stranke. Postopek, ki teče po uradni dolžnosti, se namreč vodi zaradi varstva javnega interesa, ne zaradi interesa posameznika.

33.Posplošen je tudi tožbeni očitek o posegu v že pridobljene pravice tožnice, in sicer v pravico do svobodne gospodarske pobude in pravico do zdravstvenega zavarovanja, sicer pa to iz izpodbijane odločbe ne izhaja.

34.Tožbeno zatrjevanje, da si je uredila začasno bivališče, kar je zatrjevala in dokazovala že tekom upravnega postopka, na izpodbijano odločitev nima vpliva, kot je pravilno pojasnjeno tudi v izpodbijani odločbi, saj je začasno prebivališče nekaj drugega od stalnega prebivališča, in sicer gre za naslov, na katerem posameznik začasno prebiva zaradi dela, šolanja, prestajanja kazni ali drugih razlogov, kot je določeno v 5. točki 2. člena ZPPreb-1, in njegova prijava ne vpliva na postopek ugotavljanja stalnega prebivališča osebe.

35.Neutemeljeno je tudi tožbeno nasprotovanje glede izpolnjevanja pogojev za določitev zakonskega prebivališča. Zakonsko prebivališče je stalno prebivališče, ki se posamezniku določi v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča na naslovu občine ali centra za socialno delo (4. točka prvega odstavka 2. člena ZPPreb-1). Če upravna enota v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča posamezniku po določbah ZPPreb-1 stalnega prebivališča ne more prijaviti, mu določi zakonsko prebivališče na naslov občine, na območju katere stalno prebiva (prvi odstavek 19. člena ZPPreb-1). S tem v zvezi pa je tožena stranka ugotovila, da ni znano, kje tožnica prebiva. Zato je po presoji sodišča pravilno odločila, da določitev zakonskega prebivališča na tej podlagi ni možna.

36.S tem v zvezi tožnica v tožbi očita neenakost pred zakonom, ker imajo tudi brezdomci možnost prijave na naslovu, kjer dejansko ne prebivajo; tožnica pa ni brezdomec, a jo je tožena stranka izbrisala iz registra. Načelo enakosti pred zakonom določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino (14. člen Ustave RS). Gre za eno temeljnih ustavnih norm in pomeni pravico posameznika do zagotovitve enakosti, tako pri postavljanju, kot tudi pri uporabi prava (enakost v zakonu in enakost pred zakonom). Vendar pa načela enakosti pred zakonom ni mogoče pojmovati kot splošno enakost vseh, ampak je o kršitvi načela enakosti iz 14. člena Ustave RS mogoče govoriti le takrat, kadar se enaki dejanski položaji obravnavajo različno. Očitek je v tožbi sicer uveljavljan posplošeno. Vendar pa glede na to, da se osebam, ki jim upravna enota v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča stalnega prebivališča ne more prijaviti, določi zakonsko prebivališče, in sicer na naslov občine, na območju katere stalno prebiva (prvi odstavek 19. člena), to velja le, če upravna enota ugotovi, na območju katere občine oseba prebiva. To pa je drugačen položaj od konkretnega, ko upravna enota za tožnico ni mogla ugotoviti, na območju katere občine tožnica stalno prebiva. Tudi zato neenakopravni položaj oz. kršitev načela enakosti pred zakonom ni podana.

37.Kolikor tožnica ugovarja nesorazmernosti ukrepa, sodišče pojasnjuje, da materialni predpis, torej ZPPreb-1 določa v primeru, da upravna enota ne more ugotoviti, kje posameznik prebiva in mu tudi ne more določiti zakonskega prebivališča, en sam ukrep, to je da posamezniku v registru stalnega prebivalstva preneha prijava stalnega prebivališča, to pa na podlagi dokončne odločbe, izdane v tem postopku, kar pomeni, da pristojni organ ni mogel izreči drugačnega ukrepa, kot je s tem predpisom določen. Ker se v konkretni zadevi ta okoliščina ni dala ugotoviti, je imela upravna enota zakonsko podlago, da ugotovi zgolj to, da tožnica na obravnavanem naslovu ne prebiva.

38.Sodišče ugotavlja, da tožnica ni uspela izkazati nepravilnosti ali nezakonitosti izpodbijane odločbe. Ker sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

39.Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Nobena stranka ni zahtevala povračila stroškov, zato sodišče o tem ni odločalo.