Jedro

Prvo tožena stranka se želi svoje odgovornosti za napake razbremeniti s sklicevanjem na odgovornost drugo tožene stranke, ki je na terasi polagala le zaključno oblogo. Odločilnega pravnega dejstva, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, da hidroizolacija na terasi ne zagotavlja vododržnosti do spodnjih prostorov, pa pritožnik sploh ne izpodbija.

Kršitev 253. člena ZPP ni podana, če sodišče ne zasliši izvedenca, ki je podal pisno mnenje, če stranka ni podala takih pripomb, zaradi katerih bi bilo treba izvedenca zaslišati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. in 4. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje in pritožbena dejanja

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo: - v 1. točki izreka zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji je drugo tožena stranka dolžna plačati 21.612,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 21.300,00 EUR od 17. 6. 2008 do plačila in od zneska 321,30 EUR od 17. 5. 2008 do plačila, - v 2. točki izreka odločilo, da mora prvo tožena stranka tožeči stranki plačati v 15 dneh 14.269,11 EUR z zamudnimi obrestmi od 17. 6. 2008 do plačila, - v 3. točki izreka zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji je prvo tožena stranka dolžna plačati 7.352,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 6. 2008 do plačila ter zakonske zamudne obresti od zneska 321,30 EUR od 17. 5. 2008 do 16. 6. 2008, - v 4. točki izreka odločilo, da mora prvo tožena stranka v 15 dneh tožeči stranki povrniti 3.419,62 EUR pravdnih stroškov s pripadki, - v 5. točki izreka odločilo, da mora tožeča stranka v 15 dneh drugo toženi stranki povrniti 1.701,85 EUR pravdnih stroškov s pripadki.

2. Proti 2. in 4. točki izreka te sodbe se je pravočasno pritožila prvo tožena stranka iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka, nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

Predmet spora in povzetek razlogov izpodbijane sodbe

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožeča stranka uveljavlja zaradi napak na terasi zoper prvo toženo stranko kot izvajalca gradbenih del na stanovanjski soseski „A“ zahtevek iz naslova njenega jamčevanja za solidnost gradnje (prim. 662. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Gre za dva sklopa napak, oba pa se nanašata na teraso objekta. Prvi sklop predstavljajo napake v zvezi z odstopanjem ploščic in pojavljanjem maha na terasi, drugi sklop napak pa predstavlja poroznost terase, pod katero so bivalni prostori. Sodišče prve stopnje je presodilo, da ugovor prvo tožene stranke v zvezi s prekluzijo jamčevalnega zahtevka ni utemeljen, saj je bila tožba vložena v roku enega leta od grajanja in poziva na odpravo napak. Glede razmejitve odgovornosti med prvo in drugo toženo stranko pa je presodilo, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke na odpravo napak delno utemeljen le proti prvi toženi stranki.

Razlogi za zavrnitev pritožbe

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja J. D. kot bistveno ugotovilo, da dela na sporni terasi niso bila izvedena skladno s pravili stroke, saj položena hidroizolacija ne zagotavlja vododržnosti do spodnjih prostorov. Prav tako ni bil ustrezno izveden zaščitni estrih. Napake so posledica napake v projektu, saj pri izvedbi podlage (estriha) niso bile predvidene prostorske dilatacije, s čemer bi se preprečil pojav razpok v podlagi ter odstopanje ploščic kot posledico horizontalnih obremenitev. Glede sanacije je izvedenec pojasnil, da je ta mogoča le na način, da se odstranijo ploščice in estrih ter da se ponovno izvede hidroizolacija, novi estrihi in položijo ploščice (glej zadnji odstavek na strani 5 ter prvi odstavek na strani 6 izpodbijane sodbe).

7. V obravnavani zadevi je prvo tožena stranka kot izvajalec gradbenih del na stanovanju tožeče stranke med drugim izdelala tudi sporno teraso. Poleg betoniranja je izdelala tudi izolacijo in podložni estrih. Zaključni del terase, to je polaganje ploščic, pa je izvedla drugo tožena stranka. Prvo tožena stranka se želi svoje odgovornosti za napake razbremeniti s sklicevanjem na odgovornost drugo tožene stranke, ki je, kot rečeno, na terasi polagala le zaključno oblogo. Odločilnega pravnega dejstva, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, da hidroizolacija na terasi ne zagotavlja vododržnosti do spodnjih prostorov (2. alineja na 5. strani izpodbijane sodbe), pa pritožnik sploh ne izpodbija. V pritožbi se obširno ukvarja le z vprašanjem razloga za odstopanje ploščic, ob čemer vprašanja odgovornosti za samo poroznost terase ne izpostavlja. Ker je bila izdelava hidroizolacije pogodbena obveznost prvo tožene stranke, pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je za ugotovljene napake na terasi podana odgovornost prvo tožene stranke v obsegu 80 %. Pritožbene navedbe glede odstopanja ploščic se tako izkažejo za irelevantne, saj predstavlja nosilni razlog za izpodbijano odločitev pomanjkljiva vododržnost oziroma poroznost terase.

8. Ker prvo tožena stranka glede na opisano ni podala relevantnih ugovorov zoper izvedensko mnenje, tudi dodaten odgovor na te pripombe ni bil potreben. Izvedenec J. D. je namreč mnenje podal opredeljeno in v celoti. Iz enakega razloga tudi njegovo zaslišanje na naroku ni bilo obvezno. Kršitev 253. člena ZPP ni podana, če sodišče ne zasliši izvedenca, ki je podal pisno mnenje, če stranka ni podala takih pripomb, zaradi katerih bi bilo treba izvedenca zaslišati (1). Pritožbeni očitki zato niti v tem delu niso utemeljeni.

9. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o odgovornosti prvo tožene stranke materialno pravilno oprlo na določbo 665. člena OZ. Ta v prvem odstavku predpisuje solidarno odgovornost izvajalca in projektanta, če sta v razmerju do naročnika za napako odgovorna oba. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, pa lahko na podlagi tretjega odstavka te določbe izvajalec, ki je povrnil škodo, nastalo zaradi napake v izvršenih delih, zahteva od projektanta povračilo v tolikšni meri, kolikor izvirajo napake v izvršenih delih iz napak v načrtu. Zato pritožbeni očitek o zmotni uporabi materialnega prava, ki ga pritožnik natančneje ne obrazloži, ni utemeljen.

10. Utemeljene pa niso niti pritožbene navedbe v zvezi s prekluzijo jamčevalnega zahtevka. Pritožnik se sklicuje na dopis z dne 4. 7. 2007, v katerem je omenjeno strokovno mnenje gradbenega instituta z dne 15. 4. 2007. Iz tega naj bi bilo očitno, da je bila reklamacija podana več kot leto dni pred vložitvijo predmetne tožbe dne 17. 6. 2008. Ob tem pritožnik spregleda, da mnenje, ki ga je v zvezi z napakami na terasi pridobila tožeča stranka, ne dokazuje same obvestitve izvajalca, temveč zgolj ugotovitev napak s strani tožeče stranke. Za presojo pravočasnosti vložitve tožbe pa je glede na drugi odstavek 662. člena OZ bistven trenutek grajanja napak prvo toženi stranki.

11. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12. Glede na navedeno je pritožba neutemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. in 4. točki izreka potrdilo (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških

13. Ker prvo tožena stranka stroškov pritožbenega postopka ni priglasila, je odločanje o njih odpadlo.

(1) Prim. odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 397/2008 z dne 27. 1. 2011.