Jedro

Maksimum izrečene enotne globe je omejen z dvakratnikom najvišje mere globe, ki jo je dopustno predpisati po določbi 17. člena ZP-1 in ne z dvakratnikom najvišje določene oziroma predpisane globe za posamezen prekršek.

Izrek

Zahtevi Vrhovnega državnega tožilstva se ugodi in se izpodbijani plačilni nalog spremeni tako, da se storilcu A.H. izreče enotna globa 1.200 EUR.

Obrazložitev

A. 1. A.H. je bil z uvodoma navedenim plačilnim nalogom Postaje prometne policije K. spoznan za odgovornega prekrškov po petem v zvezi s prvim odstavkom 84. člena ZVCP-1, po sedemnajstem v zvezi s 1. točko šestega odstavka 119. člena ZVCP-1, po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 237. člena ZVCP-1, po petem v zvezi s prvim odstavkom 138. člena ZVCP-1 in po petem v zvezi s 1. alinejo prvega odstavka 190. člena ZVCP-1. Za prvi navedeni prekršek mu je bila določena globa 83,46 EUR, za drugi 250,38 EUR, za tretji 41,73 EUR, za četrti in peti po 500,75 EUR, nato pa mu je bila izrečena enotna globa 1.377,07 EUR.

2. Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga vrhovni državni tožilec svetnik F.M. Navaja, da je bil z izpodbijanim pravnomočnim plačilnim nalogom pri izreku enotne globe za prekrške, storjene v steku, prekršen drugi odstavek 27. člena v zvezi s tretjim odstavkom 17. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani plačilni nalog Postaje prometne policije K. spremeni tako, da storilcu izreče enotno globo v višini 1.001,50 EUR 3. Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) vročena storilcu prekrška, ki nanjo ni odgovoril. B.

4. A.H. je bil z uvodoma navedenim plačilnim nalogom Postaje prometne policije K. spoznan za odgovornega petih prekrškov zoper varnost javnega prometa, navedenih v točki 1 obrazložitve, za katere je v kaznovalnih določbah ZVCP-1 predpisana globa v določenih zneskih. Storilcu je bila za vsak posamezni prekršek najprej določena globa v predpisani (fiksni) višini, nato pa mu je bila izrečena enotna globa 1.377,07 EUR.

5. Če storilec z enim dejanjem ali z več dejanji stori več prekrškov, o katerih še ni izdana odločba oziroma sodba, postopek pa teče pred istim organom oziroma sodiščem, se po prvem odstavku 27. člena ZP-1 določi najprej sankcijo za vsak posamezni prekršek, nato pa se izrečejo kot enotna sankcija vse tako določene sankcije. V skladu z drugim odstavkom tega člena se v primeru, ko so za prekrške, storjene v steku, določene sankcije iste vrste, izreče enotna sankcija, ki je enaka njihovemu seštevku, vendar enotna sankcija ne sme presegati dvakratne največje mere posamezne vrste sankcije po tem zakonu.

6. V skladu s tretjim odstavkom 17. člena ZP-1 je globa, ki se predpisuje v določenem znesku, lahko predpisana za posameznika v določenem znesku do 600 EUR, kar pomeni, da prekrškovni organ v obravnavani zadevi storilcu ne bi smel izreči enotne globe, višje od 1.200 EUR. Glede na navedeno vrhovni državni tožilec pravilno trdi, da je prekrškovni organ s tem, ko je A.H. izrekel enotno globo v višini 1.377,07 EUR, prekršil določbo drugega odstavka 27. člena v zvezi s tretjim odstavkom 17. člena ZP-1, na način iz 5. točke 156. člena ZP-1. Ker pa je maksimum izrečene enotne globe omejen z dvakratnikom najvišje mere globe, ki jo je dopustno predpisati po določbi 17. člena ZP-1, in ne z dvakratnikom najvišje določene oziroma predpisane globe v posameznem primeru, ni mogoče slediti predlogu zahteve, naj Vrhovno sodišče izreče enotno globo 1.001,50 EUR. Ta znesek namreč predstavlja dvakratnik najvišje določene globe (za prekrška pod točko 4 in 5 plačilnega naloga) v tej zadevi.

7. Glede na ugotovljeno kršitev je Vrhovno sodišče izpodbijani plačilni nalog v skladu z 426. členom ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 v odločbi o kazni spremenilo tako, da je izreklo enotno globo 1.200 EUR.