Jedro

Upnik v pritožbi utemeljeno navaja, da od sodišča prve stopnje ni dobil odgovora na svoje navedbe o domnevni protiustavnosti 18. člena ZPUOOD ter na predlog, da naj sodišče prve stopnje prekine postopek in pred Ustavnim sodiščem RS začne postopek za oceno ustavnosti tega člena. Spregledalo je obrazložene razloge upnika o domnevni protiustavnosti 18. člena ZPUOOD, ki je bil podlaga za njegovo meritorno odločitev. Te razloge upnik utemeljeno ponavlja v pritožbi, kajti stranka mora “na poti” do Ustavnega sodišča RS izčrpati vsa pravna sredstva ne le v procesnem, temveč tudi v vsebinskem smislu. To pomeni zatrjevanje obrazloženih razlogov za protiustavnost določenega zakona ali njegove posamezne določbe. Na drugi strani morajo redna sodišča obrazloženo odgovoriti na take razloge stranke.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog upnika za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika izbrisane družbe z dne 30. 11. 2012, dopolnjenega 12. 2. 2013 (prva točka izreka), ter ustavilo izvršilni postopek in razveljavilo vsa morebiti opravljena izvršilna dejanja (druga točka izreka). Ugotovilo je, da je bila družba izbrisana iz sodnega registra po uveljavitvi Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (v nadaljevanju: ZPUOOD) in zato lahko upnik uveljavlja terjatev do družbenika na podlagi instituta spregleda pravne osebnosti iz 8. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1). Upnik je predlog utemeljeval na šestem odstavku 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), kar je zmotno, saj bi moral ob upoštevanju 18. člena ZPUOOD kot materialnopravno podlago uporabiti 8. člen ZGD-1. Navesti bi moral in utemeljiti dejstva ter okoliščine o namenu družbenika, da zmanjša premoženje družbe v svojo korist ali v korist druge osebe, in da je družbenik vedel, da družba ne bo sposobna upnikom poravnati obveznosti.

Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava oziroma (prav) bistvene kršitve določb pravdnega postopka po prvi točki prvega odstavka

338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) . V pritožbi navaja, da na podlagi 18. člena ZPUOOD izgubi upnik možnost poplačila terjatve od družbenikov izbrisane družbe. Upniki družb, izbrisanih na podlagi določb ZFPPIPP o izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije, nimajo nobenega pravnega varstva za uveljavljanje svojih terjatev. Za primer prenehanja družbe kot pravne osebe z njenim izbrisom iz sodnega registra brez likvidacije zakonodajalec ni predvidel postopka, ki bi omogočil ureditev notranjih in zunanjih razmerij družbe in s tem ne varstva upnikov. Ker zakonodajalec za to ni imel stvarnega in razumnega razloga, je 18. člen ZPUOOD v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave RS. Na te navedbe in njegov predlog, da naj v skladu s 156. členom Ustave RS prekine postopek in pred Ustavnim sodiščem RS začne postopek za oceno ustavnosti 18. člena ZPUOOD, ki je bil vsebovan že v predlogu za nadaljevanje izvršbe, od sodišča prve stopnje ni dobil odgovora. S takim ravnanjem mu je sodišče prve stopnje kršilo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča RS iz 22. člena Ustave RS izhaja pravica stranke do odgovora na navedbe v sodnem postopku. Po presoji Ustavnega sodišča RS je sestavni del pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS pravica stranke, da se v kontradiktornem postopku izjavi glede okoliščin, pomembnih za odločitev ter poda svoja pravna naziranja. Obveznost sodišča, ki logično izhaja iz te pravice stranke je, da se seznani z navedbami strank, prouči njihovo dopustnost in pravno relevantnost ter se do njih, če so dopustne in za odločitev pomembne, v obrazložitvi odločbe opredeli. Po mnenju Ustavnega sodišča RS je obrazložena sodna odločba bistveni del poštenega sodnega postopka, ki ga zagotavlja 22. člen Ustave RS.

Pritožba je utemeljena.

Upnik v pritožbi utemeljeno navaja, da od sodišča prve stopnje ni dobil odgovora na svoje navedbe o domnevni protiustavnosti 18. člena ZPUOOD ter na predlog, da naj sodišče prve stopnje v skladu s 156. členom Ustave RS prekine postopek in pred Ustavnim sodiščem RS začne postopek za oceno ustavnosti tega člena. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu ukvarjalo zgolj z materialnopravno utemeljenostjo predloga za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika izbrisane družbe. Spregledalo je obrazložene razloge upnika o domnevni protiustavnosti 18. člena ZPUOOD, ki je bil podlaga za njegovo meritorno odločitev. Te razloge upnik utemeljeno ponavlja v pritožbi, kajti stranka mora “na poti” do Ustavnega sodišča RS izčrpati vsa pravna sredstva ne le v procesnem, temveč tudi v vsebinskem smislu. To pomeni zatrjevanje obrazloženih razlogov za protiustavnost določenega zakona ali njegove posamezne določbe. Na drugi strani morajo redna sodišča obrazloženo odgovoriti na take razloge stranke. Sodišče prve stopnje pa v izpodbijanem sklepu tega ni storilo. S tem je upnika prikrajšalo za pravico do izjave, kar je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po osmi točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da glede na njeno naravo te kršitve postopka ne more samo odpraviti. Zato je ugodilo pritožbi upnika, razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter s 15. členom ZIZ).

V novem postopku se naj sodišče prve stopnje opredeli do bistvenih razlogov upnika za domnevno protiustavnost 18. člena ZPUOOD. Ali upnik na njegovi podlagi res izgubi možnost poplačila terjatve od družbenikov izbrisane družbe in ali upniki teh družb nimajo nobenega pravnega varstva za uveljavljanje svojih terjatev, kar je sicer že nakazalo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Poda naj svoje stališče o vprašanjih, ali je zakonodajalec imel razumne razloge za spremembo obstoječe ureditve odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisane družbe, ali dosedanja ureditev ni bila več primerna oziroma potrebna in ali ima le pravico, ne pa tudi dolžnost, da zakonodajo spreminja, če to narekujejo spremenjena družbena razmerja (glej štirinajsto do osemnajsto točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-307/11). Končno odločitev bo sprejelo Ustavno sodišče RS, če bo prišlo do presoje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ).