Jedro

Ko se določa preživnina za otroka, ki se na podlagi 189. člena DZ določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca, je potrebno upoštevati načelo otrokove koristi. To pomeni, da je treba tudi pridobitne zmožnosti zavezanca za plačilo preživnine skrbno in celovito ugotoviti ter pri tem vse navedbe in predloge strank vzeti na znanje, pretehtati njihovo relevantnost in se do tistih, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi tudi opredeliti, izvesti relevantne predlagane dokaze in zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložiti.

Nepopolna, površna ali pavšalna obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga strankam ne omogoča polnega vsebinskega dialoga s sodiščem prve stopnje in ogroža tudi pravico do pritožbe. Pravici stranke, da se v postopku izjavi, odgovarja obveznost sodišča, da vse navedbe in predloge strank vzame na znanje, da pretehta njihovo relevantnost ter da se do tistih, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi tudi opredeli. Navedena pravica mora biti spoštovana v vseh fazah postopka.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu (v celoti v II. točki izreka in v IV. točki izreka v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahtevka za plačevanje preživnine nad zneskom 100 EUR) razveljavi in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka predlagateljice se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje mladoletnega A. A. dodelilo v varstvo in vzgojo materi B. B. (I. točka izreka), očeta C. C. zavezalo, da od 10. 2. 2022 dalje za sina A. A. plačuje po 100 EUR mesečne preživnine (II. točka izreka), stikov med otrokom A. A. in očetom C. C. pa ni določilo (III. točka izreka). Kar je zahtevala predlagateljica več ali drugače, je zavrnilo (IV. točka izreka) in odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (V. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožila predlagateljica (sodišče njeno vlogo z dne 28. 6. 2022 šteje za pritožbo) in nasprotni udeleženec C. C. (v nadaljevanju nasprotni udeleženec). Predlagateljica odločitev sodišče prve stopnje izpodbija glede zavrnitve zahtevka za preživnino nad 100 EUR (del IV. točke izreka), nasprotni udeleženec pa jo izpodbija glede določitve preživnine v višini 100 EUR (II. točka izreka).

Predlagateljica trdi, da so neresnične navedbe nasprotnega udeleženca, da njegova družba v letu 2021 ni imela nobenih dohodkov, da je družba poslovala slabo, gradbena dela pa se niso izvajala ali pa zelo malo. Predlaga, da sodišče postopek ponovno odpre, izvede še neizvedene dokaze in na novo predložene dokaze, ki jih prilaga in v zvezi z njimi navaja, da naj sodišče predlagateljico pozove k predložitvi overjenega prevoda listin, če jih ne razume. Vsa nova dejstva naj sodišče upošteva pri določitve preživnine. Predlaga tudi, da se preveri prijavo stalnega bivališča za nasprotnega udeleženca.

Nasprotni udeleženec odločitev sodišča prve stopnje izpodbija iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v II. točki izreka razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišču prve stopnje očita, da je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker ni izvedlo predlaganega dokaza s postavitvijo izvedenca medicinske stroke, ki bi povedal ali je toženec pridobitno sposoben in torej zmožen plačevati preživnino, zavrnitev dokaznega predloga pa je obrazložilo s posplošeno obrazložitvijo, da so drugi dokazi nepotrebni in se zato zavrnejo, kar pomeni kršitev pravice nasprotnika do sodelovanja v postopku. Ker sodišče svoje odločitve ni ustrezno obrazložilo, je kršilo tudi določilo 22. člena Ustave in tožencu odvzelo možnost, da svoje trditve dokaže. Vztraja, da je popolnoma in trajno nesposoben za delo, gmotno nepreskrbljen in zaradi bolezni brez možnosti, da si priskrbi delo, zato bi ga moralo sodišče oprostiti obveznosti preživljanja otroka ali vsaj določiti znižano simbolično preživnino od zaupanja otroka v varstvo in vzgojo materi.

3. Na vročeni pritožbi predlagateljica, nasprotni udeleženec in kolizijski skrbnik niso odgovorili.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Načelo otrokove koristi je osnovna usmeritev našega družinskega prava in temeljno vodilo za ravnanje in postopanje staršev, državnih organov in nosilcev javnih pooblastil. DZ1 v četrtem odstavku 7. člena določa, da morajo državni organi, izvajalci javnih služb, nosilci javnih pooblastil, organi lokalnih skupnosti ter druge fizične in pravne osebe v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za korist otroka. Tako je treba torej ravnati tudi, ko se določa preživnina za otroka, ki se na podlagi 189. člena DZ določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. To pomeni, da je treba tudi pridobitne zmožnosti zavezanca za plačilo preživnine skrbno in celovito ugotoviti ter pri tem vse navedbe in predloge strank vzeti na znanje, pretehtati njihovo relevantnost in se do tistih, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi tudi opredeliti, izvesti relevantne predlagane dokaze in zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložiti.

6. V zvezi s pridobitnimi zmožnostmi nasprotnega udeleženca kot zavezanca za plačilo preživnine je predlagateljica predložila listine v zvezi z družbo nasprotnega udeleženca za leto 2020, ki jih je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku tudi vpogledalo (A15 do A18), za leto 2021 pa jih je predložila po naroku, v vlogi, ki se jo obravnava kot pritožbo. Že v postopku pa je predlagala izvedbo še več dokazov, predvsem poizvedb2, ki jih sodišče prve stopnje ni izvedlo. Prav tako sodišče ni izvedlo dokaza s postavitvijo izvedenca psihiatra, ki ga je nasprotni udeleženec na naroku 22. 4. 22 predlagal glede vprašanja, kakšna je njegova pridobitna zmožnost glede na njegovo zdravstveno stanje3. Sodišče prve stopnje izvedbe navedenih dokazov ni zavrnilo, izvedlo pa jih tudi ni in tudi ni obrazložilo, zakaj jih ni izvedlo.

7. Nepopolna, površna ali pavšalna obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga strankam ne omogoča polnega vsebinskega dialoga s sodiščem prve stopnje in ogroža tudi pravico do pritožbe. Pravici stranke, da se v postopku izjavi, odgovarja obveznost sodišča, da vse navedbe in predloge strank vzame na znanje, da pretehta njihovo relevantnost ter da se do tistih, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi tudi opredeli. Navedena pravica mora biti spoštovana v vseh fazah postopka. Zato procesnih napak, ki so bile storjene pred sodišče prve stopnje ni mogoče odpraviti v postopku pred pritožbenim sodiščem. V nasprotnem primeru je stranki kršena pravica do izjave iz 22. člena Ustave RS.4

8. S tem, ko sodišče prve stopnje predlaganih dokazov ni izvedlo in za to ni navedlo razlogov, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP5. Na navedeno utemeljeno opozarja nasprotni udeleženec, prav tako pa tudi predlagateljica utemeljeno vztraja pri izvedbi predlaganih neizvedenih dokazov, ki jih je tudi zaradi varstva koristi otroka treba izvesti.

9. Odločitev sodišča prve stopnje je glede na ugotovljeno procesno kršitev tako treba v izpodbijanem delu razveljaviti (prvi odstavek 354. člena ZPP) in mu zadevo vrniti v tem obsegu v novo sojenje. V ponovljenem sojenju naj sodišče prve stopnje izvede vse dokaze za ugotovitev materialnih in pridobitnih zmožnosti nasprotnega udeležence za plačevanje preživnine za mld. sina A. A. in po presoji vseh dokazov skupaj ponovno odloči koliko naj kot zavezanec6 mesečno prispeva k njegovemu preživljanju. Pri tem naj upošteva tudi določbo drugega odstavka 226. člena ZPP, saj je iz do sedaj izvedenega dokaznega postopka razvidno, da je sodišče prve stopnje določene listine (npr. A15 do A18), ki niso v slovenskem jeziku, vpogledalo, določenih pa iz razloga, ker niso predložene v prevodu v slovenski jezik, ni vpogledalo.

10. Izrek o stroških pritožbenega postopka predlagateljice (nasprotni udeleženec jih ni priglasil) temelji na četrtem odstavku 165. člena ZPP.

1 Družinski zakonik, Uradni list RS, številka 15/17. 2 Predlog in zapisnik naroka z dne 22. 4. 22. 3 Poleg vprašanja kakšne so njegove zmožnosti za stike z otrokom. 4 Sklep VIII Ips 144/2013 z dne 10. 12. 2013, sklep II Ips 720/2003 z dne 13. 4. 2005. 5 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, številka 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 6 V skladu s tretjim odstavkom 137. člena DZ morajo starši preživljati svoje otroke, zato ta obveznost ne nastane šele z zaupanjem otroka v varstvo in vzgojo enemu od staršev kot zmotno trdi nasprotni udeleženec.