Jedro

Z dnem uveljavitve Uredbe o lokacijskem načrtu za gradnjo avtocestnega spremljajočega objekta so izpolnjeni pogoji za izvedbo parcelacije v skladu z načrtom gradbenih parcel.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožbo tožečih strank zoper odločbo tožene stranke z dne 15.11.2004. Z navedeno odločbo je tožena stranka, ob reševanju pritožbe tožnikov, precizirala izrek odločbe Geodetske uprave RS, Območna enota ... z dne 18.5.2004 tako, da je navedla zemljiško katastrske točke po katerih poteka meja med novo nastalimi parcelami in hkrati zavrnila pritožbo tožnikov zoper navedeno odločbo upravnega organa prve stopnje, s katero je ta organ, za potrebe izgradnje enostranskega spremljajočega objekta tipa 2 na avtocestnem odseku A.A. – B.B. izvedel parcelacijo zemljišč parc.št. 10, 11, 12 in 13 vse k.o..., v solasti tožnikov. Tožena stranka je ugotovila, da je bil prenos lege gradbene parcele na teren – parcelacija, izveden na zahtevo DARS, družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., ki je zahtevo podal na podlagi Uredbe o lokacijskem načrtu za gradnjo avtocestnega spremljajočega objekta tipa 2 na AC odseku A.A. – B.B. in da je bila parcelacija izvedena v skladu z Zakonom o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z gradnjo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji (ZUDVGA, Uradni list RS, št. 35/95). Ker pa v izreku upravne odločbe niso bile navedene številke zemljiško katastrskih točk, po katerih potekajo nove parcelne meje, kot to določa 49. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot, je tožena stranka to pomanjkljivost odpravila in izrek v tem delu precizirala.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi tožene stranke in navaja, da se lahko z uveljavitvijo uredbe vlade Republike Slovenije o lokacijskem načrtu za posamezen odsek avtoceste prične z izvajanjem raziskav, parcelacijo in drugimi merjenji zemljišč, cenitvijo nepremičnin in podobnim (pripravljalna dela) znotraj območja lokacijskega načrta, kot to določa 3. člen ZUDVGA. Zemljišča, ki so predmet parcelacije v tem primeru, so zajeta v 3. členu lokacijskega načrta, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 109/02. Zato so bili v tem primeru izpolnjeni pogoji za izvedbo parcelacije in izdajo odločbe organa prve stopnje. Ker se avtoceste in spremljajoči objekti praviloma gradijo v več fazah in ker po 13. členu Zakona o javnih cestah, bencinski servisi, počivališča, parkirni prostori sodijo v sklop avtoceste, je neutemeljen očitek tožnikov, da je avtocesta že zgrajena in da gradnja bencinskega servisa ne sodi v sklop avtoceste. Za ta postopek pa so neupoštevni vsi ugovori tožnikov, ki se nanašajo na razlastitev zemljišč in sporazumevanja o ceni zemljišč oziroma morebitni menjavi zemljišč, saj predmet tega postopka ni razlastitev temveč parcelacija, s katero pa se lastništvo ne spreminja. Prav tako so za ta postopek neupoštevni ugovori tožnikov, ki se nanašajo na vzporedno cesto in podvoz pod avtocesto, saj se v tem postopku ne presoja dovoljenost gradnje.

Tožnika v pritožbi navajata, da vztrajata pri istih argumentih, kot so bili že večkrat navedeni, in se pri tem sklicujeta na obrazložitev odločbe. Še enkrat pa ponavljata argumente, ki so proti parcelaciji in razlastitvi, in sicer, da DARS nima pravice zahtevati razlastitvenega postopka, saj ne gre za nujno potreben objekt in zato vztrajata pri tem, da zemljišč ne odstopita. Kot drugi argument pa navajata, da bo s poglobitvijo podvoza za cca 1,8 m pod avtocesto, ob večjih padavinah ogrožen normalen dovoz in izvoz iz vasi P. Že sedaj je cesta ob vsakem deževju zaprta. Zaradi poglobitve pa bo podvoz popolnoma zalilo. Trasa predvidene ceste pa se konča že po dobrih 10 metrih iz podvoza. Razširitev v nadaljevanju trase namreč ni možna zaradi novo zgrajenih objektov ob cesti. Z sodbo se ne strinjata in prosita, da se zadeva ponovno preuči in najde drugačna rešitev.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila. Prizadeta stranka DARS d.d., pa v odgovoru na tožbo navaja, da je bila parcelacija izvedena v skladu z Uredbo o lokacijskem načrtu za gradnjo avtocestnega spremljajočega objekta tipa 2 na AC odseku A.A. – B.B., ki predstavlja pravno podlago za izvajanje parcelacije. Ker meje lokacijskega načrta niso bile prekoračene, postopek pa je bil izveden pravilno in v skladu z zakonom, predlaga zavrnitev pritožbe.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi določbe 2. odstavka 107. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ki velja od 1.1.2007 dalje, je vrhovno sodišče pritožbo tožečih strank, ki je bila vložena leta 2005, obravnavalo kot pravočasno in dovoljeno revizijo in pri tem v skladu z določbo 1. odstavka 107. člena ZUS-1 uporabilo določbe ZUS-1. Sodba sodišča prve stopnje pa je v skladu z 2. odstavkom 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna s 1.1.2007. Po določbi 85. člena ZUS-1 se revizija lahko vloži zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožnika, sedaj revidenta, bistvenih kršitev določb postopka upravnega spora kot tudi zmotne uporabe materialnega prava ne uveljavljata. Z revizijskimi navedbami izražata le svoje nestrinjanje tako s postopkom razlastitve kot s predvideno projektno tehnično rešitvijo dovoza in izvoza iz vasi P., ter poglobitvijo podvoza in traso predvidene dovozne ceste. Ker pa predmet tega spora ni ne postopek razlastitve in ne presoja dovoljenosti gradnje, kar je tožnikoma pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, revizijsko sodišče teh navedb ni presojalo.

Revizijsko sodišče tudi ni presojalo navedb, ki naj bi jih tožnika podala v drugih vlogah in na katere se v pritožbi (sedaj reviziji) sklicujeta, saj revizijsko sodišče po določbi 86. člena ZUS -1 preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava.

Glede na citirano določbo 86. člena ZUS-1, pa je revizijsko sodišče preverilo ali je bilo v postopku materialno pravo pravilno uporabljeno in pri tem ugotovilo, da so bile določbe Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z gradnji avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji (ZUDVGA, Uradni list RS, št. 35/95) in določbe Zakona o javnih cestah (ZJC, Uradni list RS, št. 29/97) pravilno uporabljene. V postopku je bilo tudi pravilno ugotovljeno, da je pravna podlaga za uvedbo in izvedbo parcelacije v tem konkretnem primeru dana v Uredbi o lokacijskem načrtu za gradnjo avtocestnega spremljajočega objekta tipa 2 na AC odseku A.A. – B.B. (v nadaljevanju Uredba o lokacijskem načrtu). Zemljišča v solasti tožnikov s parc.št. 10, 11, 12 in 13 vse k.o..., ki so predmet za tožnika sporne parcelacije, so namreč vključena v ureditveno območje Uredbe o lokacijskem načrtu, objavljene v Uradnem listu št. 109 z dne 13.12.2002, ki je stopila v veljavo 28.12.2002. Z dnem uveljavitve te Uredbe pa je bil glede na določbo 3. in 7. člena ZUDVGA izpolnjen tudi pogoj za prenosa lege gradbene parcele na teren in s tem parcelacijo zemljišč. Ker je bila tudi zahteva za parcelacijo podana s strani upravičenega predlagatelja (2. člen ZUDVGA), v postopku pa je bilo ugotovljeno, da je bila parcelacija, izvedena skladno z načrtom gradbenih parcel, ki so sestavni del grafičnega dela Uredbe o lokacijskem načrtu, čemur tožnika tekom postopka niti nista ugovarjala, je po presoji revizijskega sodišča izpodbijana sodba pravilna in zakonita.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 92. člena ZUS-1, revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.