Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnici zaradi plačila sodnih taks v tem upravnem sporu in morebitnih nadaljnjih sodnih taks v tej zadevi ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja, saj prejema dohodke iz premoženja, poleg tega pa je tudi lastnica oziroma solastnica stavbnega zemljišča in stanovanja oziroma stanovanjske hiše, v kateri ne živi. Zato je sodišče prve stopnje tožničin predlog za taksno oprostitev pravilno zavrnilo.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) zavrnilo tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks z dne 1. 2. 2011, ki ga je tožnica vložila skupaj s tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 20. 12. 2010, s katero je ta zavrnila pritožbo zoper odločbo Študentskih domov ... z dne 30. 9. 2010. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da tožnici zaradi plačila sodnih taks v tem upravnem sporu (148,00 EUR za postopek pred sodišče prve stopnje) in morebitnih nadaljnjih sodnih taks v tej zadevi ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja, saj ima premoženje, od katerega prejema tudi dohodek.
2. Tožnica v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Navaja, da je študentka, ki se sama ne preživlja, ampak za njo skrbijo starši, ki jo tudi preživljajo. Sama nima rednih denarnih prejemkov, niti denarnih sredstev za lastno preživljanje, občasni prejemki preko študentskega servisa pa niso trajni vir za njeno preživljanje.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po presoji Vrhovnega sodišča je izpodbijan sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit. Po prvem odstavku 11. člena ZST-1 sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Stranka, ki predlaga oprostitev plačila sodnih taks, mora predlogu na predpisanem obrazcu priložiti pisno izjavo o premoženjskem stanju v skladu z drugim odstavkom 12. člena ZST-1 in določbami Pravilnika o obrazcu izjave o premoženjskem stanju (Ur. l. RS, št. 93/2008).
5. Iz podatkov upravnega spisa je razvidno, da tožnica, ki je študentka, ne prejema rednih dohodkov in prejemkov (npr. štipendija, preživnina), prejema pa dohodke iz premoženja v višini 4.000,00 EUR in občasne prejemke na podlagi študentskega dela preko študentskega servisa. Tožnica je tudi solastnica stanovanja oziroma stanovanjske hiše, v kateri ne živi, ter lastnica osebnega avtomobila in stavbnega zemljišča. 6. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje po presoji Vrhovnega sodišča pravilno zaključilo, da zaradi plačila sodnih taks v tem upravnem sporu (148,00 EUR za postopek pred sodišče prve stopnje) in morebitnih nadaljnjih sodnih taks v tej zadevi tožnici ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja, saj prejema dohodke iz premoženja, tožnica pa je tudi lastnica oziroma solastnica stavbnega zemljišča in stanovanja oziroma stanovanjske hiše, v kateri ne živi. Zato je sodišče prve stopnje tožničin predlog za taksno oprostitev pravilno zavrnilo. Sodišče prve stopnje pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih tudi pravilno ni upoštevalo družinskih članic, ki jih je navedla tožnica - sestre in matere. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča sestra v skladu z Navodili za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju ni družinski član, ki bi se upošteval pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, tožnica pa tudi ni izkazala, da mater preživlja v skladu s predpisi, ki urejajo družinski razmerja. V pritožbi je sama navedla ravno nasprotno, da mati preživlja njo.
7. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča glede na ugotovljeni znesek tožnica ne izpolnjuje pogoja iz tretjega odstavka 13. člena ZST-1 (občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje), zato je sodišče prve stopnje njen predlog za taksno oprostitev pravilno zavrnilo.
8. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.