Jedro

Prekršek naj bi bil izvršen z opustitvijo dolžnega nadzorstva, za katero je treba po naravi stvari šteti, da je bilo izvršeno na sedežu pravne osebe oziroma sedežu samostojnega podjetnika, razen če je očitno, da je bilo dejanje izvršeno drugje.

Izrek

Za odločanje v zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Brežicah.

Obrazložitev

A. 1. Samostojni podjetnik: A. A. s.p. je vložil zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku prekrškovnega organa: Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Policijska uprava Celje, Postaja prometne policije Celje št. 5550093687652 z dne 13. 9. 2021. Okrajno sodišče v Celju se je s sklepom z dne 23. 5. 2022 izreklo za krajevno nepristojno in zadevo v reševanje odstopilo Okrajnemu sodišču v Brežicah. Odločitev je utemeljilo z navedbo, da se samostojnemu podjetniku očita izvršitev prekrška z opustitvijo dolžnega nadzorstva, kar je po naravi stvari vezano na njegov sedež.

2. Okrajno sodišče v Brežicah je po prejemu spisa pred Vrhovnim sodiščem sprožilo spor o pristojnosti, ker naj bi bil kraj prekrška v bližini naselja Črnova na območju Okrajnega sodišča v Celju, kjer je prekršek izvršil neposredni storilec.

B.

3. Po drugem odstavku 60. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo krajevno pristojno sodišče prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o prekršku po določbah rednega sodnega postopka. ZP-1 ureja krajevno pristojnost sodišča v členih od 77 do 80. Prvi odstavek 77. člena ZP-1 kot splošno navezno okoliščino za določitev krajevne pristojnosti določa kraj storitve prekrška. Za določitev kraja storitve prekrška se smiselno uporabljajo določbe Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) o kraju storitve kaznivega dejanja (8. člen ZP-1). Po določbi 19. člena KZ-1 je kaznivo dejanje storjeno na kraju, kjer je storilec delal ali bi moral delati, kakor tudi na kraju, na katerem je nastala prepovedana posledica (tako imenovana ubikvitetna teorija). Za prekrške je, za razliko od kaznivih dejanj, značilno, da se za njihov obstoj praviloma ne zahteva nastanek prepovedane posledice, temveč zadošča kršitev določene zapovedne ali prepovedne norme, zato je v takšnih primerih za določitev kraja storitve prekrška treba uporabiti delavnostno teorijo in za kraj prekrška šteti kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati.

4. Iz opisa prekrška v izreku prekrškovne odločbe je razviden očitek samostojnemu podjetniku opustitve dolžnega nadzorstva, ker voznika ni jasno in ustrezno seznanil z (i) dovoljenjem za izredni prevoz ter pogojem, da mora izredni prevoz spremljati najmanj eno vozilo (glede prekrška po 1. alineji šestnajstega odstavka 32. člena Zakona o cestah) in (ii) Navodilom za varno nalaganje in pritrjevanje tovora v cestnem prometu ter določbo, da mora biti tovor, ki se prevaža na priklopnem vozilu, ustrezno pritrjen na podlago (glede prekrška po devetem odstavku 74. člena Zakona o pravilih cestnega prometa).

5. Glede na opis prekrška, ki se očita samostojnemu podjetniku, je treba za določitev kraja storitve prekrška uporabiti delavnostno teorijo, to je kraj, kjer je storilec delal oziroma bi moral delati. V konkretnem primeru naj bi bil prekršek izvršen z opustitvijo dolžnega nadzorstva, za katero je po naravi stvari, razen če je očitno, da je bilo dejanje izvršeno drugje, treba šteti, da je bilo izvršeno na sedežu pravne osebe oziroma sedežu samostojnega podjetnika.1 Sedež samostojnega podjetnika je v kraju ..., to je na območju Okrajnega sodišča v Brežicah. V konkretnem opisu prekrška je kot kraj, kjer je neposredni storilec prekrška opravljal prevoz blaga, navedena cesta izven naselja Črnova, vendar iz nadaljnjega opisa prekrška ne izhaja, da bi bil samostojnemu podjetniku očitani prekršek dejansko storjen na tem kraju oziroma da bi storilka morala delovati ravno tam. Na tem kraju je prekrškovni organ očitno le opravljal kontrolo prometa in ugotovil, da je voznik kršil določbe v zvezi z izvajanjem izrednega prevoza in ustrezne pritrjenosti tovora na priklopnik. Iz nadaljnjega opisa prekrška je namreč povsem določno razvidno, da je samostojni podjetnik opustil dolžno nadzorstvo, preden je voznik začel opravljati prevoz. Opustitev dolžnega nadzorstva pravne osebe zato ni mogoče vezati na kraj, kjer je prekrškovni organ opravil kontrolo, temveč na sedež samostojnega podjetnika, na katerem bi ta moral delovati. Ta je v konkretnem primeru na območju Okrajnega sodišča v Brežicah.

C.

6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče odločilo, da je za odločanje o predmetni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Brežicah.

1 Sklep Vrhovnega sodišča Kr 71/2019 z dne 16. 1. 2020.