Jedro

Sodišče prve stopnje se je sicer oprlo na pravilno pravno podlago za odločanje o izdaji dopolnilne sodbe, vendar je ravnalo napačno, ker je odločalo po sodnici posameznici namesto v senatu, ki je izdal prvotno sodbo. Ker je bilo sodišče nepravilno sestavljeno, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po prvi točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede na to, da je sodbo v obravnavanem delovnem sporu, s katero bi moralo odločiti tudi o zahtevku za povračilo stroškov cepljenja proti gripi (ker tožnik tožbe s tem zahtevkom pred izdajo prve sodbe ni umaknil), izdal senat, bi moralo sodišče v isti sestavi odločati tudi o izdaji dopolnilne sodbe v zvezi s predhodno izdano sodbo, ker je dopolnilna sodba njen sestavni del. Zato vrednost spora glede zahtevka, o katerem še ni bilo odločeno, v takšnih primerih ni odločilna in dejstvo, da je predmet dopolnilne sodbe le manjši denarni znesek, ne pomeni, da lahko o dopolnilni sodbi odloči predsednik senata (oziroma sodnik posameznik). Le v primeru, če bi šlo samo za odločitev o stroških postopka, bi lahko o predlogu za izdajo dopolnilne sodbe odločal predsednik senata. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijano sodbo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana dopolnilna sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z dopolnilno sodbo razsodilo, da se sodba Pd 190/2016 dopolni z II. točko izreka, ki glasi: „II. Zavrne se zahtevek, ki se glasi: Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške cepljenja proti gripi v znesku 12,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 11. 2014 do dneva plačila tožeči stranki.“

2. Tožnik vlaga pritožbo zoper navedeno dopolnilno sodbo, smiselno iz pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. V pritožbi navaja, da je pravna podlaga za odločanje o izdaji dopolnilne sodbe določena v 325. do 328. členu ZPP. V 325. členu je določeno, da lahko stranka v 15 dneh od prejema odločbe predlaga, da se le ta dopolni, če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih. V 326. členu določa, da če predsednik senata spozna, da je predlog za dopolnitev sodbe utemeljen, razpiše glavno obravnavo o zahtevku, o katerem ni bilo odločeno (dopolnilna sodba). Dopolnilna sodba pa se lahko izda tudi brez nove obravnave, če naj jo izda isti senat, ki je izdal prvotno sodbo. Če senat spozna, da je predlog za dopolnilno sodbo prepozen ali neutemeljen, ga s sklepom zavrže oziroma zavrne. Če se predlog za dopolnitev sodbe nanaša samo na stroške postopka, odloči o njem predsednik senata brez naroka. Tožnik prereka utemeljitev sodišča, da je bil predmetni zahtevek zadosti obravnavan in je bilo mogoče skladno s 326. členom ZPP izreči dopolnilno sodbo brez glavne obravnave. Na glavni obravnavi v zadevi Pd 190/2014 dne 12. 6. 2015, pa tudi na prejšnjih obravnavah, predmetni zahtevek za povrnitev stroškov cepljenja sploh ni bil obravnavan. Torej ni mogel biti zadosti obravnavan. Predmetne dopolnilne sodbe z dne 8. 9. 2016, ki je bila izdana brez nove obravnave, ni izdal isti senat kot prvotno sodbo, ampak (kot je razvidno iz priložene kopije odpravka dopolnilne sodbe, kakršno je prejel tožnik) predsednica senata sama, oziroma okrožna sodnica svetnica sama, brez ostalih članov senata. Četrti odstavek 326. člena ZPP določa, da sme predsednik senata brez drugih članov senata odločati samostojno in brez naroka edino, kadar se dopolnilna sodba nanaša na stroške postopka. Predmetna dopolnilna sodba se ne nanaša na stroške postopka in bi jo smel izdati le isti senat, ki je izdal prvotno sodbo. Dopolnilna sodba v zadevi Pd 190/2014, katera se nanaša na tožbeni zahtevek toženi stranki, da je dolžna tožeči stranki povrniti stroške cepljenja proti gripi v znesku 12,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 11. 2014 do dneva plačila tožeči stranki, ni bila izrečena na način, kot ga določa 326. člen ZPP. Tožnik predlaga sodišču, da razveljavi dopolnilno sodbo Delovnega sodišča v Mariboru z dne 8. 9. 2016 v zadevi Pd 190/2014. 3. Tožena stranka vlaga odgovor na pritožbo tožeče stranke zoper dopolnilno sodbo prvostopenjskega sodišča in predlaga, da sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrne ter tožniku naloži povrnitev stroškov tega odgovora.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami – ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP preizkusilo izpodbijano dopolnilno sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ob takšnem preizkusu pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je sodišče prve sodbe zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno ali če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi.

6. V obravnavanem primeru je sodbo opr. št. Pd 190/2014 z dne 12. junija 2015 izdal senat (ker gre za spor zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, plačila pogodbene kazni in odškodnine), pritožbeno sodišče pa je na pritožbo tožeče stranke s sodbo in sklepom opr. št. Pdp 21/2016 z dne 28. 7. 2016 odločilo, da se pritožba v delu, ki se nanaša na vtoževane stroške cepljenja proti gripi, šteje za predlog za izdajo dopolnilne sodbe, v preostalem pa se zavrne in se potrdita izpodbijana sodba in sklep ter sklep sodišča prve stopnje z dne 12. 6. 2015 (da se sprememba tožbe ne dovoli). Iz razlogov navedene sodbe in sklepa pritožbenega sodišča izhaja, da je tožnik v pritožbi utemeljeno nasprotoval ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je umaknil tožbo s tožbenim zahtevkom za vrnitev stroškov cepljenja proti gripi, in da je sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo, da povrnitve stroškov cepljenja z zadnjo pripravljalno vlogo ni več zahteval, ter štelo, da je v tem delu tožbo skrčil oziroma umaknil. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče odločilo, da se pritožba v zvezi z vtoževanimi stroški cepljenja v skladu z določbo tretjega odstavka 327. člena ZPP šteje za pravočasen predlog za izdajo dopolnilne sodbe, saj v izreku sodbe in sklepa prvostopenjsko sodišče o tem delu zahtevka (glede katerega tožba ni bila umaknjena) ni odločilo.

7. Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje s tem, da je dopolnilno sodbo izdala predsednica senata brez obravnave, zmotno uporabilo določbe 326. člena ZPP.

8. ZPP v prvem odstavku 326. člena določa, da v primeru, če predsednik senata spozna, da je predlog za dopolnitev sodbe utemeljen, razpiše glavno obravnavo, da se izda sodba o zahtevku, o katerem ni bilo odločeno (dopolnilna sodba), v drugem odstavku pa, da se lahko dopolnilna sodba izda tudi brez nove glavne obravnave, če naj jo izda isti senat, ki je izdal prvotno sodbo, zahtevek, glede katerega se zahteva dopolnitev, pa je bil zadosti obravnavan. Po določbi tretjega odstavka istega člena ZPP v primeru, če se predlog za dopolnitev sodbe nanaša samo na stroške postopka, odloči o njem predsednik senata brez naroka.

9. Sodišče prve stopnje se je sicer oprlo na pravilno pravno podlago za odločanje o izdaji dopolnilne sodbe, vendar je ravnalo napačno, ker je odločalo po sodnici posameznici namesto v senatu, ki je izdal prvotno sodbo. Ker je bilo sodišče nepravilno sestavljeno, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po prvi točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede na to, da je sodbo v obravnavanem delovnem sporu, s katero bi moralo odločiti tudi o zahtevku za povračilo stroškov cepljenja proti gripi (ker tožnik tožbe s tem zahtevkom pred izdajo prve sodbe ni umaknil), izdal senat, bi moralo sodišče v isti sestavi odločati tudi o izdaji dopolnilne sodbe v zvezi s predhodno izdano sodbo opr. št. Pd 190/2014 z dne 12. 6. 2015 v zvezi s sodbo in sklepom pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 21/2016, ker je dopolnilna sodba njen sestavni del. Zato vrednost spora glede zahtevka, o katerem še ni bilo odločeno, v takšnih primerih ni odločilna in dejstvo, da je predmet dopolnilne sodbe le manjši denarni znesek, ne pomeni, da lahko o dopolnilni sodbi odloči predsednik senata (oziroma sodnik posameznik). Le v primeru, če bi šlo samo za odločitev o stroških postopka, bi lahko o predlogu za izdajo dopolnilne sodbe odločal predsednik senata.

10. V tem delu je torej pritožba utemeljena, ni pa ji mogoče pritrditi v delu, v katerem se zavzema za to, da bi moralo sodišče razpisati narok za glavno obravnavo, češ da niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 326. člena ZPP, saj je denarni zahtevek, ki ga uveljavlja, vezan na obstoj delovnega razmerja pri toženi stranki in na datum prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki na podlagi (zakonite) odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

11. Ker so podani uveljavljani pritožbeni razlogi oziroma razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in v skladu z določbo 354. člena ZPP razveljavilo izpodbijano sodbo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti bistveno kršitev določb postopka in ponovno odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka, o katerem je bilo odločeno z dopolnilno sodbo.