5. 7. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. z Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. na seji senata dne 5. julija 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. U 309/95 z dne 25. 9. 1997 v zvezi z odločbo Ministrstva za finance, Republiške uprave za javne prihodke št. 416-2101/93 z dne 2. 2. 1995 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da jo vlaga zaradi kršitev človekovih pravic in svoboščin iz 14. in 15. člena Ustave ter predlaga tako razveljavitev sodbe kot tudi dokončne odločbe. V utemeljitev navaja, da je prvostopni davčni organ pri odmeri dohodnine za leto 1993 (pri tem iz priložene sodbe Vrhovnega sodišča izhaja, da je sporna odmera dohodnine za leto 1992) v osnovo za dohodnino vštel tudi nagrade, ki jih je prejel kot upravitelj stečajne mase. Pritožba in tožba zoper tako določeno dohodninsko osnovo sta bili zavrnjeni z obrazložitvijo, da predstavljajo izplačane nagrade za opravljanje funkcije upravitelja stečajne mase osebni prejemek po 2. in 14. členu takrat veljavnega Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 48/90 in nasl. - v nadaljevanju: ZDoH-90). Pritožnik meni, da takšna dohodninska obveznost iz ZDoH-90 ne izhaja, saj naj bi nagrade stečajnih upraviteljev za opravljeno delo ne bilo mogoče šteti kot prejemek, dosežen s priložnostnim opravljanjem storitev organom družbenopolitičnih skupnosti, domačim pravnim in fizičnim osebam ter tujim pravnim in fizičnim osebam na področju države. Ne glede na to pa tudi stečajna masa, iz katere so izplačane nagrade, nima statusa pravne osebe. Pravna posledica prodaje stečajnega dolžnika kot pravne osebe naj bi bila namreč tudi ta, da se stečajni postopek zoper pravno osebo ustavi in se nadaljuje zoper stečajno maso. Stečajna masa zato v posameznih postopkih pridobi le položaj in procesno sposobnost stranke, ne pa tudi pravic, zvezanih s statusom pravne osebe. Da naj bi bila opredelitev posameznega prejemka kot obdavčljivega odvisna od statusa oziroma pravne subjektivitete izplačevalca po pritožnikovem mnenju potrjuje tudi Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93 in nasl. - v nadaljevanju: ZDoH-93), po katerem kriterij za obdavčitev ni več status izplačevalca temveč izplačila (npr. 15. člen ZDoH-93).

2.Ker je bila vložena ustavna pritožba pomanjkljiva, saj ni vsebovala vseh z Zakonom o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št.15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) zahtevanih listin (53. člen ZUstS), prav tako pa zatrjevane kršitve 14. in 15. člena Ustave niso bile utemeljene z dejstvi, iz katerih bi kršitve izhajale (tako npr. ni bilo razvidno, da bi sodišče, glede na zatrjevano kršitev načela enakosti, v predmetni zadevi samovoljno odločilo drugače kot sicer redno odloča v drugih primerih), je bil pritožnik pozvan, da ustavno pritožbo ustrezno dopolni. Pri tem je bil tudi opozorjen, da lahko Ustavno sodišče, skladno s četrto alineo prvega odstavka 55. člena ZUstS, ustavno pritožbo zavrže, če vloge ne dopolni.

3.Pritožnik je v dopolnitvi ponovno poudaril, da izpodbijani akti uvajajo davčno obveznost, ki iz ZDoh-90 ne izhaja. Zaradi tega naj bi uporaba in tolmačenje ZDoH-90 na tak način predstavljala kršitev pravic in svoboščin iz 14., 15., 22. in 23. člena Ustave. Pri tem pa pritožnik zatrjevanih kršitev ni utemeljil z dejstvi, iz katerih bi te kršitve izhajale.

4.Glede na to, da tudi iz dopolnitve ni razvidno, v čem naj bi bile kršitve posameznih ustavnih pravic in svoboščin je Ustavno sodišče pritožbo zavrglo, saj ni instančni organ, ki bi presojal kršitve pri uporabi materialnega prava. V skladu s 50. členom ZUstS preizkusi Ustavno sodišče izpodbijani akt le glede vprašanja, ali so bile z njim kršene človekove pravice oziroma temeljne svoboščine.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi četrte alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata

Milojka Modrija