Jedro

Vsebino dodeljene brezplačne pravne pomoči, ki izhaja iz izreka odločbe, s katero se ugodi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je treba ozko razlagati, zato po presoji Vrhovnega sodišča odvetnik ni upravičen do povračila stroškov in nagrade za zastopanje upravičenke tudi v stečajnem postopku.

Izrek

I. Revizija zoper sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) se zavrne.

II. Pritožba zoper sklep (2. točka izreka sodbe in sklepa) se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom v 1. točki izreka (sodba) na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 7. 3. 2006, s katerim je priznala tožniku nagrado in stroške za nudenje brezplačne pravne pomoči v višini 40.392,00 SIT. V 2. točki izreka sodbe in sklepa je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo zahtevo za oprostitev plačila sodnih taks.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z odločitvijo tožene stranke in navaja, da stroški za pravno pomoč v stečajnem postopku niso stroški v zvezi z odobreno pravno pomočjo na podlagi odločbe organa za brezplačno pravno pomoč Delovnega sodišča v Mariboru z dne 11. 1. 2005 ter da bi morala upravičenka vložiti novo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnikovo zahtevo za oprostitev plačila sodnih taks je sodišče zavrnilo, ker ni zatrjeval pogojev iz 13. člena Zakona o sodnih taksah - ZST.

3. Tožnik vlaga revizijo (prej pritožbo) zoper izpodbijano sodbo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ker odločba tožene stranke nima razlogov, zakaj stroški stečajnega postopka niso bili priznani, je obremenjena z bistveno kršitvijo pravil postopka. Upravičenki je bila brezplačna pravna pomoč odobrena zato, da bi dosegla izplačilo odpravnine. Pri uveljavljanju terjatve v stečajnem postopku je šlo le za vmesno fazo postopka za uveljavitev izplačila odpravnine, zato je upravičen tudi do plačila stroškov v zvezi s stečajnim postopkom. Sklicuje se na drugi odstavek 27. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči – ZBPP. S pritožbo pa izpodbija sklep o zavrnitvi zahteve za oprostitev plačila sodnih taks in se sklicuje na peto alinejo prvega odstavka 12. člena ZST. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo in sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Tožena stranka na revizijo in pritožbo ni odgovorila.

5. Revizija in pritožba nista utemeljeni.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča odloča po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočna sodba po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba zoper 1. točko izreka sodbe in sklepa šteje za pravočasno in dovoljeno revizijo po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna s 1. 1. 2007. Pritožba zoper 2. točko izreka sodbe in sklepa je ostala pritožba, ker izpolnjuje pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1 (drugi odstavek 82. člena ZUS-1).

K I. točki izreka:

7. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). V 85. členu ZUS-1 je določeno, da se revizija lahko vloži zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 oziroma zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek); da pa revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek). V 86. členu ZUS-1 je določeno, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava. V tem okviru je bil opravljen tudi preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Ugovor tožnika v zvezi z neobrazloženostjo odločbe tožene stranke glede na določbo 85. člena ZUS-1 ni predmet revizijske presoje. V revizijskem postopku se (za razliko od pritožbenega) ne presoja pravilnost postopka izdaje upravnega akta.

9. Iz dejanskih ugotovitev obravnavanega primera, na katere je revizijsko sodišče vezano, izhaja, da je bil tožnik (odvetnik A.A.) dodeljen za nudenje brezplačne pravne pomoči prosilki B.B. z odločbo tožene stranke z dne 11. 1. 2005 ter da ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč za vložitev tožbe in nadaljnje zastopanje v postopku pred Delovnim sodiščem prve stopnje zoper delodajalca A. d.d., zaradi izplačila odpravnine na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter kot oprostitev plačila sodnih taks.

10. V tretjem odstavku 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči – ZBPP je določeno, da z odločbo, s katero ugodi prošnji, pristojni organ za BPP poleg podatkov o upravičencu določi oziroma navede obliko in obseg odobrene pravne pomoči, ter natančno opredeli zadevo, za katero je odobrena brezplačna pravna pomoč (npr. opis zadeve ali številko vpisnika, pod katero se vodi že začeti sodni postopek). Po presoji Vrhovnega sodišča iz navedene določbe izhaja, da se z odločbo o brezplačni pravni pomoči natančno določi obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči v posamezni zadevi. Iz prvega odstavka 27. člena ZBPP tudi izhaja, da se brezplačna pravna pomoč dodeli praviloma za vsako posamezno zadevo posebej. Glede na navedeno je treba vsebino dodeljene brezplačne pravne pomoči, ki izhaja iz izreka odločbe, ozko razlagati, zato po presoji Vrhovnega sodišča odvetnik ni upravičen do povračila stroškov in nagrade za zastopanje C.C. tudi v stečajnem postopku. V obravnavani zadevi je bilo zato materialno pravo pravilno uporabljeno.

11. Glede na navedeno je revizijsko sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno, saj je presodilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in ne razlogi, na katere revizijsko sodišče pazi po uradni dolžnosti.

K II. točki izreka:

12. Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje v delu, ko je zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodnih taks. V obravnavanem primeru je pritožnik odvetnik, predmet spora pa je nepriznanje stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči odvetniku za opravljena dejanja v stečajnem postopku. Po presoji Vrhovnega sodišča velja za omenjeni predmet spora 13. člen ZST, ki na splošno ureja, kdaj sodišče stranko, v tem primeru odvetnika, oprosti plačila sodnih taks. V peti alineji prvega odstavka 12. člena ZST je namreč jasno določeno, da se taksa ne plača v postopku za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, torej oprostitev plačila sodnih taks velja za prosilce take pomoči, zato je sklicevanje pritožnika na omenjeno določbo ZST neutemeljeno.