Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zapuščinsko sodišče ni obvestilo RS o tem, kaj je predmet zapuščine in kje se predmeti nahajajo. Izdalo je le sklep, da po določbi 128. člena ZD, ti predmetni pripadajo RS, ker je zapustnik dobil plačane socialne prispevke. Pred tem pa bi sodišče moralo sporočiti RS, kje se predmeti nahajajo in kaj sodi v zapuščino, da lahko poda izjavo po 129. členu ZD.
I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da zapuščina obsega polavtomatsko pištolo, znamke Zastva ARMS, revolver, znamke Zastava, kaliber 357MAG in denarna sredstva na Banki X. na TRR iz izreka s stanjem na dan ... v višini 389,50 EUR. V točki 2 pa je sklenilo, da naknadno najdena zapuščina po 128. členu ZD pripade v last RS po tretjem odstavku 128. člena ZD.
2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo Republika Slovenija. Upnica je bila pozvana s strani sodišča, da sporoči, ali podaja predlog za omejitev dedovanja po 128. členu ZD, ker je iz podatkov spisa sodišče izhajalo, da je pokojni prejemal pomoč po predpisih o socialnem varstvu. Zato je upnica podala predlog za omejitev dedovanja v višini 2.802,35 EUR. Nato pa je prejela izpodbijani sklep brez obravnave in brez predhodne seznanitve upnice s podatki o obsegu zapuščine. Sodišče ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja in je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Iz sklepa ni moč ugotovitvi, kje se nahajajo revolverji in kdo jih ima v posesti. Sodišče ni seznanilo Republike Slovenije s predmeti dedovanja, saj se RS lahko odpove povračilu pomoči, če bi premoženje, ki bi postalo last RS zanjo predstavljalo breme ali bi imela nesorazmerne stroške. Zato predlaga, da jo sodišče seznani s temi podatki. Sicer pa hkrati sporoča, da se odpoveduje omejitvi dedovanja za obe orožji in vztraja le pri denarnih sredstvih.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno citiralo pravno podlago, in sicer 128. člen Zakona o dedovanju (ZD). Dobilo je podatke, da je pokojni prejemal socialno pomoč in je zato obvestilo o tem RS. Po 128. členu ZD namreč ni mogoče omejiti dedovanje osebe, ki je uživala pomoč po predpisih o socialnem varstvu v vrednosti prejete pomoči, če se je pomoč financirala iz proračuna RS.
5. Vendar sodišče spregleda, da je po določbi 129. člena ZD možno, da se Republika Slovenija ali občina, iz proračuna, katere se je financirala pomoč zapustniku v skladu s predpisi o socialnem varstvu, lahko odpove pravici do povračila te pomoči, če to predstavlja zanjo breme ali bi zaradi opravljanja in razpolaganja s to lastnino imela nesorazmerne stroške.1 Pritožnica smiselno uveljavlja kršitev načela kontradiktornosti, ko trdi, da ni bila obveščena o tem, kaj sodi v zapuščino, kje so ti predmeti. Sodišče prve stopnje je tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje za pravilno uporabo določbe 128. člena ZD, na kar tudi opozarja pritožba. Iz obeh razlogov je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (365. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD). V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje sporoči, kje se predmeti nahajajo in nato pozove RS, da se o pravno relevantnih dejstvih izjavi.
1 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju (ZD-C), ki velja od 22. 10. 2016 dalje.