Jedro

Ker sanacija gramozne jame ni bila izvedena v skladu s standardom, navedenim v gradbenem dovoljenju, je bil tožniku utemeljeno izrečen inšpekcijski ukrep zaradi neskladne gradnje.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je gradbeni inšpektor Inšpektorata RS za okolje in prostor tožniku odredil, da mora takoj ustaviti sanacijo opuščene gramozne jame na zemljišču s parc. št. 838/1, 838/2, 839/1, 839/2 in 841/1, vse k.o. ..., ker dela izvaja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem št. 35105-62/2006 BB/HČ z dne 12. 12. 2007, ki ga je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor. Prav tako mu je naložil, da mora v roku enega meseca zaprositi za spremembo gradbenega dovoljenja. Gradbeni inšpektor je navedeno odločbo izdal v ponovljenem postopku, v katerem je pridobil dopolnilno mnenje A., opravil inšpekcijski pregled gramozne jame, ki je predmet sanacije, ter izvršil natančno izmero vgrajenih količin granulata iz avtomobilskih gum. Pri tem je na podlagi strokovnega mnenja A. ugotovil, da granulat iz avtomobilskih gum, ki ga tožnik uporablja za sanacijo gramoznice, ne izpolnjuje določil harmoniziranega produktnega standarda SIST EN 13242, ki ga predpisuje 1. točka izreka gradbenega dovoljenja z dne 12. 12. 2007. Tožnik namreč vgrajuje mlete oziroma raztrgane kose celih avtomobilskih gum vključno z gumo, ki je organskega izvora, kar pa je v nasprotju z navedenim standardom. V času izdaje gradbenega dovoljena je že veljal harmonizirani produktni standard za agregate za nevezane in hidravlično vezane materiale za uporabo v inženirskih objektih in za gradnjo cest SIST EN 13242:2003 in SIST EN:2003/AC:2004, ki ustreza standardu CE SIST EN 13242. Za navedeni standard pa velja, da je naravni agregat agregat mineralnega izvora, ki je mehansko predelan; proizvedeni (umetni) agregat je agregat mineralnega izvora, pripravljen v industrijskem procesu pod vplivom toplotnih in drugačnih sprememb; reciklirani agregat je agregat, ki nastane s predelavo neorganskega material, ki je bil pred tem že vgrajen. Prav tako je tožnik po ugotovitvah inšpektorja vgradil v polje sanacije III in VI za 8.200 m3 granulata preveč. Izmere za polje VI znašajo 73 m x 28 m z debelino nasipa 6 m, 53 m x 30 m z debelino nasipa 5 m in 42 m x 19 m z debelino zasipa 5 m. V polju sanacije III pa je tožnik izvedel zasip v tlorisni izmeri 20 m x 15 m in debelino zasipa 5 m, pri čemer je zasip izvedel direktno na dno gradbene jame brez predhodne izvedbe drenažne posteljice. Skupna količina vgrajenega granulata iz avtomobilskih gum v poljih sanacije III in VI znaša 25.700 m3 in je vgrajena na površini 4730 m2. V skladu z gradbenim dovoljenjem pa bi lahko vgradil granulat iz avtomobilskih gum v povprečni debelini 3 m, kar pomeni, da bi lahko na navedeni površini vgradil cca 14.200 m3 granulata. Upoštevaje projektirano posedanje zasipa za 70 cm pa bi lahko vgradil 17.500 m3 granulata. Iz navedenega izračuna tako sledi, da je tožnik vgradil 8.200 m3 granulata iz avtomobilskih gum preveč.

Navedeno odločitev je potrdila tudi tožena stranka z odločbo št. 0612-146/2007-15 z dne 31. 8. 2010. V obrazložitvi odločbe navaja, da je prvostopni organ izdal pravilno odločbo, saj nasipan material ne ustreza normi CE SIST EN 13242, ki je predpisana z gradbenim dovoljenjem. Tožena stranka je tudi zavrnila tožnikov pritožbeni ugovor, da gradbeni inšpektor ni pravilno upošteval posedanja granulata, ker tožnik ni z ničemer izkazal nepravilnosti ugotovljene količine granulata. Prav tako ugovor o skladnosti granulata s standardom iz gradbenega dovoljena ne utemeljuje pritožbe, saj tožnik le pavšalno zatrjuje ustreznost granulata in tolmačenje posameznih izrazov iz gradbenega dovoljenja. Ker se vodenje inšpekcijskih postopkov šteje za nujne ukrepe v javnem interesu, se lahko odločba izda v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank, zato ni utemeljen ugovor, da tožnik ni bil seznanjen z dopolnilnim mnenjem A. Tožnik v tožbi navaja, da je prvostopni organ kršil pravila postopka, ker njegovemu pooblaščencu ni vročal odločb in ga ni obveščal o dejanjih v postopku, s čimer mu je onemogočal kvalificirano spremljanje zakonitosti samega postopka. Prav tako se tožena stranka v obrazložitvi svoje odločbe ni opredelila in ni odgovorila na vsa relevantna vprašanja. V ponovljenem postopku se je gradbeni inšpektor v zvezi z ugotavljanjem količine vgrajenega materiala odločil za izračun v m3 agregata. Pri tem pa ni upošteval, da bo zasip iz mletih gum na koncu obremenjen z zaključnim slojem, ki bo granulat še dodatno stisnil. Prav tako samo gradbeno dovoljenje in PGD kot njegov sestavni del ne vsebujeta nobenih omejitev glede m3 granulata, zato takšna metodologija ugotavljanja ni na mestu. Tožena stranka bi zato morala izpodbijano odločbo odpraviti že zaradi napačne izbire metodologije. Sicer pa so izračuni gradbenega inšpektorja napačni in tožnik izrecno ugovarja tako navedenim površinam sanacije kot tudi debelinam zasipa, ker ne upoštevajo predvidenega posedanja na pravilen način. Gre za ugotovitve inšpektorja, ki so v nasprotju s pravili stroke, zato bi inšpekcijski organ moral količine agregata ugotavljati z izvedencem gradbene stroke. Tožnik tudi meni, da je sama vsebina gradbenega dovoljena določna in jasna, ter se neposredno nanaša na granulat iz avtomobilskih gum kot samostojno polnilo pri sanaciji gramozne jame. To pomeni, da se z gradbenim dovoljenjem izrecno dovoljuje sanirati gramoznico z granulatom avtomobilskih gum. Zapis v nadaljevanju glede norme SIST EN 13242 tako pomeni zgolj to, da je upravni organ ob izdaji gradbenega dovoljenja štel, da granulat avtomobilskih gum ustreza tej normi. Glede na objektivne meje dokončnosti in pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, ki se izrecno nanaša na granulat iz avtomobilih gum, je vsako nadaljnje preizkušanje vsebine tega gradbenega dovoljenja na način, ali granulat avtomobilskih gum ustreza citirani normi ali ne, neposreden poseg v vsebino dokončne in pravnomočne upravne odločbe. To pa je prepovedano z določbami ZUP, prav tako je tudi v nasprotju z Ustavo RS (členi 2, 13, 22). Zaradi navedenega je ugotovitev, da granulat iz avtomobilskih gum ne izpolnjuje harmoniziranega produktnega standarda, brezpredmetna. Enako je tudi brezpredmetno razpravljanje o vsebini kakršnegakoli standarda. Po mnenju tožnika tudi gradbeni inšpektor zavajajoče povzema vsebino obravnavanega standarda, ki vključuje tudi reciklirane materiale in druge materiale iz novih ali nepoznanih virov. Navedeno pa se nanaša tudi na agregat iz avtomobilskih gum, kot je navedel B. v izjavi z dne 22. 4. 2009. Navedena izjava se nanaša na agregate za nevezane in hidravlično vezane materiale za uporabo v inženirskih objektih in za gradnjo cest. V navedeni izjavi je zavod izrecno zapisal, da je citirani standard uporabljiv tudi v primeru drobljene odpadne gume. Sicer pa je tudi iz same vsebine standarda že lajiku jasno, da granulat iz odpadne gume povsem ustreza kriterijem bodisi naravnega agregata ali proizvedenega agregata. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo gradbenega inšpektorja po opravljeni glavni obravnavi odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih, navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Predmet tega postopka je inšpekcijski ukrep zaradi neskladne gradnje pri sanaciji opuščene gramozne jame na podlagi gradbenega dovoljenja št. 35105-62/2006 BB/HČ z dne 12. 12. 2007 Ministrstva za okolje in prostor. Z navedenim gradbenim dovoljenjem je bila tožniku dovoljena sanacija opuščene gramozne jame z granulatom iz avtomobilskih gum po normi CE SIST EN 13242. V zadevi je sporno predvsem ali granulat iz avtomobilskih gum ustreza normi določeni v gradbenem dovoljenju, kakor tudi količina odloženega granulata iz avtomobilskih gum.

Iz podatkov spisa je razvidno, da bi se naj sanacija opuščene gramozne jame izvedla z granulatom iz avtomobilskih gum po normi CE SIST EN 13242 na način, da se na dnu jame izvede prodno peščena blazina v debelini 1 m, drenažna posteljica v debelini 0,50 m prekrita s politlak folijo, na katero se nasuje granulat iz avtomobilistih gum v debelini 3 m, nato zasip z gradbenimi odpadki v debelini 1 m ter zaključni zasip z mešanico zemlje in humusa v debelini 70 cm, ki se zaključi na koti okoliškega terena. Pri inšpekcijskem ogledu pa je bilo ugotovljeno, enako je razvidno tudi iz fotografij v spisu, da se v nasipanem materialu nahajajo kosi gum v velikosti tudi do 80 cm, pri čemer je bil zasip izveden tudi nad koto okoljskega terena gramoznice. Beseda granulat, ki jo uporablja gradbeno dovoljenje, po slovarju slovenskega knjižnega jezika pomeni v zrna oblikovano snov. V projektni dokumentaciji, ki je sestavni del gradbenega dovoljenja, pa je bil granulat definiran kot delci avtomobilskih gum dimenzije 5 – 30 cm, kar pa glede na ugotovitve inšpektorja v obravnavanem primeru ni bilo izpolnjeno, saj je šlo za kose večje od 30 cm. Prav tako je tožnik v polju sanacije III izvedel zasip s kosi avtomobilskih gum direktno na dno jame brez predhodne izvedbe drenažne posteljice. Že iz navedenih dejstev izhaja, da sanacija gramozne jame ni bila izvedena v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem in projektno dokumentacijo, kar že samo po sebi utemeljuje izrečeni inšpekcijski ukrep.

Sodišče v nadaljevanju zavrača tožnikove tožbene ugovore kot neutemeljene. Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) ureja tudi inšpekcijsko nadzorstvo v zvezi s posegi v prostor. V skladu z določbo 145. člena ZGO-1 gradbeni inšpektor v okviru inšpekcijskega nadzora nadzoruje tudi ali se gradnja izvaja skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem. Ker je v obravnavanem primeru z gradbenim dovoljenjem določeno, da mora granulat iz avtomobilskih gum ustrezati standardu CE SIST EN 13242, je navedena okoliščina bistvenega pomena za presojo ali je gradnja skladna z gradbenim dovoljenjem. Ob tej presoji pa ne gre za poseg v pravnomočno gradbeno dovoljenje, kot to zatrjuje tožnik v tožbi, saj inšpektor s svojimi ugotovitvami ni spreminjal gradbenega dovoljenja, temveč je le ugotavljal, ali je tožnik izpolnil predpisani pogoj. Takšna presoja pa sodi v okvir nadzora pri izvajanju inšpekcijskega nadzorstva. Ker iz mnenja A., ki je strokovno usposobljen in pristojen za podajanje mnenja o skladnosti materialov s predpisanimi standardi, izhaja, da uporabljeni granulat iz avtomobilskih gum ne ustreza standardu določenem v gradbenem dovoljenju, je tudi po mnenju sodišča gradbeni inšpektor svojo odločitev oprl na pravilno ugotovljeno dejansko stanje. Po presoji sodišča navedenega mnenja tožnik tudi ni uspel izpodbiti z izjavo B., na katerega se sklicuje v tožbi. Iz izjave navedenega zavoda izhaja, da se je preiskava nanašala na poskus uporabe agregatov iz drobljene odpadne gume v cestogradnji in drugih inženirski objektih, zato menijo, da je takšen agregat primeren tudi za vnašanje v tla (kljub dejstvu, da agregat iz drobljene gume po European Catalogue of Waste Materials velja za nevaren odpadni produkt). Mnenje se tako nanaša na vprašanje primernosti vnašanja drobljene gume v tla, ne pa na vprašanje ali guma ustreza standardu SIST EN 13242. Neutemeljen je tudi ugovor v zvezi z načinom ugotavljanja vgrajenih količin odpada iz avtomobilskih gum v gramozno jamo, ki je tudi sicer povsem pavšalen. Tožnik namreč zgolj zatrjuje, da je izračun gradbenega inšpektorja napačen, pri tem pa svojih navedb ne konkretizira. Do tako pavšalnih navedb pa se sodišče ne more opredeliti. Ne glede na to pa sodišče nima pomislekov v metodo izračuna vgrajenih količin odpadnih avtomobilskih gum, saj je inšpektor pri izračunu upošteval pogoje iz projektne dokumentacije in izmere, ki jih je opravil ob ogledu, ter na katere tožnik tedaj ni imel pripomb. Ugotovljene količine odloženega odpada v m3 so tako le rezultat računske operacije, za kar pa upravni organ ni rabil postaviti posebnega izvedenca, saj pri tem ne gre za takšno znanje s katerim gradbeni inšpektor ne bi razpolagal. Pri tem pa je tudi upošteval predvideno posedanje materiala, kot je bilo definirano v projektni dokumentaciji.

Za vodenje inšpekcijskih postopkov veljajo specialne določbe ZGO-1, po katerih se za te postopke šteje, da gre pri tem za nujne ukrepe v javnem interesu, zaradi česar se lahko odločba izda v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank, zato sodišče kot neutemeljen zavrača ugovor tožnika o kršitvah pravil postopka. Za izrečeni ukrep pa je inšpektor tudi imel pravno podlago v določbi 153. člena ZGO-1, ki določa, da v primeru, ko ugotovi, da gre za neskladno gradnjo, ustavi gradnjo ter investitorju naloži, da si pridobi spremenjeno gradbeno dovoljenje. Za spremembo gradbenega dovoljenja pa mora investitor zaprositi v roku enega meseca.

Ker je bilo v obravnavanem primeru po presoji sodišča v inšpekcijskem postopku pravilno ugotovljeno, da se sanacija opuščene gramozne jame ni izvajala v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem z dne 12. 12. 2007, je sodišče tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj so vse dejanske okoliščine razvidne iz podatkov spisa, na katere se je tudi tožnik v tožbi izrecno skliceval. Tožnik je v tožbi zahteval tudi povrnitev stroškov postopka. Vprašanje povrnitve stroškov postopka tožnikom v upravnem sporu določa 25. člen ZUS-1. V skladi s četrtim odstavkom navedenega člena pa v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.