Jedro

Sodišče prve stopnje bi moralo potem, ko se je pošiljka s predlogom vrnila z naslova zakonskega prebivališča dolžnice z oznako "na naslovu ne prebiva", postopati po četrtem odstavku 143. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. To je sicer delno storilo s tem, ko je upnico pozvalo, naj v določenem roku sporoči naslov dejanskega prebivališča dolžnice, če zanj ve. Vendar pa ni upoštevalo nadaljnjih zahtev iz četrtega odstavka 143. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, v skladu s katerimi je treba hkrati bodisi predlagati uvedbo postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča v skladu z zakonom, ki ureja prijavo in odjavo stalnega in začasnega prebivališča, ali opraviti poizvedbe pri svojcih, članih gospodinjstva in sorodnikih, pri sosedih in hišniku z zadnjega znanega naslova, socialnih službah, pri zadnjem delodajalcu ali najemodajalcu, na policiji ali v bolnišnicah.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnico (I. In II. točka izreka), za upravitelja imenovalo A. A., ki naloge in pristojnosti opravlja prek pravnoorganizacijske oblike: B., d. o. o., matična številka: ... (III. in IV. točka izreka).

2.Zoper navedeni sklep se je dolžnica po pooblaščencu pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za začetek stečaja zavrže oziroma zavrne ter postopek ustavi, sicer pa naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Stroškov ne priglaša.

3.Upnica Republika Slovenija v odgovoru na pritožbo višjemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je predlog za začetek postopka osebnega stečaja poskušalo vročiti dolžnici na naslov, kot je bil naveden v predlogu in je enak naslovu Mestne občine C. Pošiljka se je na sodišče vrnila z oznako "na naslovu ne prebiva". Sodišče prve stopnje je zato upnico pozvalo, naj sporoči naslov dolžnice, na katerem bo mogoča veljavna vročitev sodnih pisanj, če tega ne more storiti, pa lahko predlaga, naj se dolžnici postavi začasni zastopnik pod pogojem, da zagotovi predujem. Upnica je odgovorila, da ji drug naslov ni poznan, zato je sodišču predlagala, da dolžnici postavi začasnega zastopnika in zanj založila predujem. Sodišče prve stopnje je tako dolžnici postavilo začasno zastopnico, ki ji je vročilo predlog za začetek postopka osebnega stečaja. Ker se dolžnica v 15 dneh po prejemu predloga za začetek postopka osebnega stečaja ni izjavila, da z upnikovim predlogom soglaša, niti ni ugovarjala, da ni insolventna ali da upnikova terjatev ne obstaja, se domneva, da je insolventna (tretji odstavek 235. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP). Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nad dolžnico začne postopek osebnega stečaja (2. točka prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP).

6.Iz centralnega registra prebivalstva izhaja, da je naslov, na katerem je bil opravljen poskus vročitve, enak naslovu, ki je prijavljen v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča. Prvi odstavek 19. člena Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb-1) določa, da če upravna enota v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča posamezniku po določbah tega zakona stalnega prebivališča ne more prijaviti, mu določi zakonsko prebivališče na naslov občine, na območju katere stalno prebiva. Hkrati tretji odstavek 25. člena ZPPreb-1 določa, da naslov za vročanje ne more biti na naslovu zakonskega prebivališča, določenega skladno z 19. členom ZPPreb-1.

7.Višje sodišče ugotavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje potem, ko se je pošiljka s predlogom vrnila z naslova zakonskega prebivališča dolžnice z oznako "na naslovu ne prebiva", postopati po četrtem odstavku 143. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. To je sicer delno storilo s tem, ko je upnico pozvalo, naj v določenem roku sporoči naslov dejanskega prebivališča dolžnice, če zanj ve. Vendar pa ni upoštevalo nadaljnjih zahtev iz četrtega odstavka 143. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, v skladu s katerimi je treba hkrati bodisi predlagati uvedbo postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča v skladu z zakonom, ki ureja prijavo in odjavo stalnega in začasnega prebivališča, ali opraviti poizvedbe pri svojcih, članih gospodinjstva in sorodnikih, pri sosedih in hišniku z zadnjega znanega naslova, socialnih službah, pri zadnjem delodajalcu ali najemodajalcu, na policiji ali v bolnišnicah.

8.Glede na to, da ima dolžnica že določeno zakonsko bivališče, to pomeni, da je upravna enota postopek ugotavljanja stalnega prebivališča dolžnice že izvedla, a ga ni mogla najti. Zato ni smiselno, da bi sodišče prve stopnje ponovno predlagalo uvedbo takšnega postopka, bi pa moralo opraviti dodatne poizvedbe o dejanskem bivališču dolžnice, kot to nalaga četrti odstavek 143. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Ker tega ni storilo, je dolžnici kršilo pravico do sodelovanja v postopku in s tem zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

9.Pritožnica utemeljeno opozarja, da iz Centralnega registra prebivalstva izhaja, da je upravni enoti prijavila elektronski naslov za vročanje in kontaktno telefonsko številko (četrti odstavek 25. člena in prvi odstavek 27.a člena ZPPreb-1). S tem ko je dolžnica sporočila svoj elektronski naslov in kontaktno številko mobilnega telefona je med drugim soglašala, da komunikacija med njo in uporabniki registra stalnega prebivališča poteka tudi prek elektronskega naslova za vročanje ali kontaktne številke mobilnega telefona (prvi odstavek 27.a člena ZPPreb-1). Zato bi lahko sodišče prve stopnje z dolžnico vzpostavilo stik in preko sporočenega elektronskega naslova ali mobilnega telefona opravilo poizvedbo o njenem dejanskem prebivališču v skladu s četrtim odstavkom 143. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Ob navedenem višje sodišče še ugotavlja, da pritožnica navaja, da komunikacija med njo in upnico na takšen način že poteka, kar potrjujejo priložena dokazila (na primer urgenca dolžnice z dne 9. 4. 2026 in pojasnilo FURS z dne 10. 4. 2026). Dolžnica torej ni nedosegljiva, zato bi jo lahko tudi sodišče prve stopnje preko navedenih komunikacijskih sredstev pozvalo, da sporoči naslov, na katerega se ji vročajo sodna pisanja v skladu z določbami ZPP in ZFPPIPP, ter jo opozorilo, da si lahko pooblaščenca imenuje sama, sicer ji bo postavljen začasni zastopnik.

10.Neutemeljen pa je pritožbeni očitek, da je potrebno predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavreči, ker upnica ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka ni založila predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka (233. člen ZFPPIPP). Kot izhaja iz dokazila z dne 22. 12. 2025 (p. d. 3), je bil predujem plačan.

11.Višje sodišče glede na naravo stvari ugotovljene procesne kršitve ne more odpraviti samo (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), saj ne more namesto sodišča prve stopnje dolžnici vročiti predloga za začetek postopka osebnega stečaja in odločiti o njegovi utemeljenosti, saj dejstva, s katerimi upnica v predlogu utemeljuje začetek postopka osebnega stečaja pomenijo samostojno pravno celoto, ki še ni bila predmet presoje pred sodiščem prve stopnje. Z odpravo opisanih pomanjkljivosti bi višje sodišče poseglo v ustavno varovano bistvo pravice dolžnice do pritožbe (25. člen Ustave RS). Prav tako razveljavitev ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

12.Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), v katerem naj sodišče prve stopnje dolžnici najprej pravilno vroči predlog za začetek postopka osebnega stečaja (prvi odstavek 137. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Z drugimi pritožbenimi očitki se glede na navedeno višjemu sodišču ni bilo treba ukvarjati, saj na izid pritožbenega postopka ne morejo vplivati.