Jedro

Pojasnilo k prehodni določbi Sklepa o določitvi ustrezne izobrazbe je del sklepa, in je obvezna norma, saj ga je sprejel isti pooblaščeni strokovni svet. Ker lahko napredujejo tudi tisti učitelji, ki nimajo ustrezne izobrazbe, lahko pa še v nadalje opravljajo vzgojno-izobraževalno delo, lahko napredujejo tudi tisti, ki imajo tako izobrazbo po prehodnih določbah, kamor sodi tudi pojasnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 4. točke 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) ugodilo tožbi in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 10.6.1999. S to odločbo je tožena stranka zavrnila predlog ravnateljice srednje trgovske šole za napredovanje tožnice v naziv mentorica. Predlog za tožničino napredovanje je tožena stranka zavrnila, ker tožnica naj ne bi izpolnjevala izobrazbenega pogoja za delovno mesto učitelja predmeta računalništvo in informatika v srednji šoli. Pogoje za zasedbo delovnega mesta je v spornem obdobju določal Sklep o določitvi kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce-laborante v programih srednjih in osnovnih šol iz leta 1995 (v nadaljevanju: Sklep, Uradni list RS, št. 42/95).

Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi navaja, da je v zadevi sporno, ali tožnica izpolnjuje strokovne pogoje za učitelja predmeta računalništvo in informatika glede na prehodni določbi za kadrovski pogoj, določen v točki 20.4.1. Sklepa. Po navedeni določbi lahko po uveljavitvi Sklepa poučujejo navedeni predmet tudi učitelji, ki so izpolnjevali pogoje po vzgojno-izobraževalnih programih do uveljavitve sprememb in dopolnitev programov osnovnih in srednjih šol v poglavjih, ki urejajo kadrovske pogoje za učitelje in sodelavce - laborante. S pojasnilno določbo k točki 20.4.1. pa je določeno, da so učitelji, ki so izpolnjevali pogoje za poučevanje računalništva in informatike pred uveljavitvijo Sklepa, lahko tudi diplomanti z visokošolsko izobrazbo, ki so imeli v programu študija računalništvo s programiranjem, diplomanti z visokošolsko izobrazbo matematike ali organizacije dela, ki so imeli v programu študija računalništvo in diplomanti katerekoli smeri, ki so imeli opravljen poseben tečaj iz računalništva za učitelje računalništva, in sicer v obsegu 150 ur. Po presoji sodišča prve stopnje navedeno pojasnilo ni zgolj pojasnjevalne narave, temveč predstavlja normativno določbo, ki določa prehodne kadrovske pogoje za učitelja predmeta računalništvo in informatika. Za takšno razlago sporne določbe govori tudi sistematična razlaga obravnavanega normativnega akta. S pojasnjevalnimi določbami je torej hotel zakonodajalec v posameznih primerih odpraviti nejasnosti in dvoumnosti pri ugotavljanju kadrovskih pogojev glede na prejšnjo ureditev, zato namen teh določb predstavlja ureditveno pravno normo.

Tožena stranka v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog iz 2. točke 1. odstavka 72. člena ZUS in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v skladu s 3. točko 2. odstavka 77. člena ZUS spremeni. Meni, da je pojasnilo k normativni določbi v točki 20.4.1. Sklepa le pojasnilo k prehodni določbi. Z njo se ščitijo učitelji, ki so izpolnjevali pogoje za poučevanje predmeta računalništvo in informatika po vzgojno-izobraževalnih programih, ki so veljali do uveljavitve Sklepa in ki zaostrenih kadrovskih pogojev ne izpolnjujejo več. Tudi tožnica ne izpolnjuje več predpisanih kadrovskih pogojev, pa tudi dotedanjih pogojev ni izpolnjevala. Po interpretaciji sodišča prve stopnje pa naj bi izpolnjevala pogoje od trenutka uveljavitve sklepa in to na osnovi pojasnila k prehodni določbi. Priznati pojasnilu naravo konstitutivne normativne določbe bi pomenilo precendens v sodni praksi še posebej, če je omenjeno pojasnilo v nasprotju tako z normativno ureditvijo, kakor tudi z namenom predpisa, v konkretnem primeru z namenom prehodne določbe.

V odgovoru na pritožbo tožnica predlaga zavrnitev pritožbe. Navaja, da jo tožena stranka ne obravnava enako kot obravnava njene študijske kolege, ki izpolnjujejo popolnoma enake kadrovske pogoje kot ona. Ti kolegi dosedaj niso bili prikrajšani pri plači in so tudi napredovali brez problemov.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilna in zakonita, vendar se pritožbeno sodišče ne strinja v celoti tudi z razlogi izpodbijane sodbe.

Na podlagi določbe 2. odstavka 2. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive (v nadaljevanju: Pravilnik, Uradni list RS, št 64/96) lahko napredujejo v posamezni naziv tudi tisti strokovni delavci, ki nimajo ustrezne izobrazbe, pa jim zakon dovoljuje opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v šoli in izpolnjujejo s Pravilnikom določene posebne pogoje. Tožnica je že več let nesporno zaposlena v šoli in opravlja delo učiteljice računalništva in informatike. Prav tako po mnenju ravnateljice izpolnjuje tudi posebne pogoje, da jo je predlagala za napredovanje v naziv mentor. Po mnenju tožene stranke pa tožnica sedaj naj ne bi izpolnjevala izobrazbenih pogojev za delo v šoli, prav tako tudi ne na podlagi spornega pojasnila in zato naj ne bi mogla napredovati v naziv mentor.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da pojasnilo k prehodni določbi 20.4.1 Sklepa ni le pojasnjevalne narave, pač pa ima značaj obvezne norme. Po presoji pritožbenega sodišča je pojasnilo obvezna norma zato, ker je del samega Sklepa. Sklep je namreč v tem besedilu (torej tudi v pojasnilu) sprejel Strokovni svet Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje, torej pooblaščeni organ, objavljen pa je bil v Uradnem listu RS. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru ne gre le za nepomembno pojasnilo, pač pa za obvezen predpis. Ta del sklepa pojasnjuje, s kakšno izobrazbo lahko učitelji, ki nimajo v osnovi zahtevane izobrazbe, še naprej poučujejo predmet računalništvo in informatika. Med navedenimi izobrazbami pa je tudi tožničina izobrazba.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo izpodbijano sodbo.