Jedro

Tožničina vloga ni bila formalno nepopolna, saj je bil obrazec prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v celoti izpolnjen, organ za brezplačno pravno pomoč pa je na podlagi poizvedb ugotovil, da je tožničino premoženjsko stanje drugačno, kot navaja v svoji vlogi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in hkrati odločil, da tožnica nadaljnjih šest mesecev od izdaje te odločbe zanjo ne more ponovno zaprositi. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica v obrazcu za dodelitev brezplačne pravne pomoči navajala neresnične podatke, ko je navedla, da ni lastnica oziroma solastnica kapitalskih naložb. Organ za brezplačno pravno pomoč je namreč po uradni dolžnosti vpogledal v register Agencije RS za javnopravne evidence in storitve in ugotovil, da je tožnica družbenica družbe A. d.o.o., njen delež pa znaša 29,3075 %. Tožnica je torej zamolčala relevantne podatke, kar šteje za navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju. Ker je tožnica zamolčala relevantne podatke, je organ za brezplačno pravno pomoč v skladu z 20. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tožnica pa nadaljnjih 6 mesecev od izdaje te odločbe zanjo ne more ponovno zaprositi.

Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja, zato vlaga tožbo v upravnem sporu. Navaja, da je v registru AJPES sicer res naveden odstotek njenega deleža pri družbi A. d.o.o., s katerim pa tožnica nima več pravice razpolagati, zato je po njenem mnenju ta podatek nepravilen. Pojasnjuje, da je imela v družbi A. d.o.o. poslovni delež v višini 9.068,00 €, ki je bil povečan dne 21. 3. 2008. Na dan 21. 3. 2008 je znašala vrednost njenega deleža 124.068,00 € oziroma 29,3075 % celotnega osnovnega kapitala družbe A. d.o.o. Na dan 4. 2. 2015 pa je bilo stanje poslovnega stvarnega deleža tožnice popolnoma drugačno in sicer enako stanju 0 % kapitalskih naložb, kar pa še ni bilo razvidno iz evidenc Agencije RS. Tožnica meni, da bi jo moral organ za brezplačno pravno pomoč kot neveščo pravnih zadev opozoriti na razloge, ki so razlog za zavrnitev njene vloge. Opisuje premoženjske razmere družbe A. d.o.o., zaradi katerih je nato prišlo do izvršbe. Zatrjuje, da so njene kapitalske naložbe izničene, in predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in njeni prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodi. Prosi tudi za oprostitev plačila sodnih taks.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba ni utemeljena.

Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov se ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Pisna izjava se izpolni na obrazcu, ki je del prošnje za brezplačno pravno pomoč (prvi odstavek 20. člena ZBPP). Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja pristojni organ za brezplačno pravno pomoč, ki po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in drugih oseb javnega prava, iz evidenc bank, pri katerih ima stranka odprte svoje račune, ter z računov imetnikov, ki jih vodi Centralna klirinško depotna družba in se nanašajo na podatke o posameznem imetniku vrednostnih papirjev (drugi odstavek 20. člena ZBPP). Če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP).

Kot izhaja iz predmetnega spisa, je tožnica v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vloženi na predpisanem obrazcu, v rubriki podatki o premoženjskem stanju, v točki 4 na vprašanje, ali je lastnica oziroma solastnica vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb, obkrožila ne. Organ za brezplačno pravno pomoč je z namenom ugotovitve tožničinega premoženjskega stanja opravil uradne poizvedbe v poslovnem registru Agencije RS za javnopravne evidence in storitve in ugotovil, da ima tožnica 29,3075 % poslovni delež v družbi A. d.o.o.. Navedeno dejstvo tožnica v tožbi priznava, vendar pa navaja, da je njen delež sedaj brez vrednosti, ker je družba zelo zadolžena in zoper njo tečejo izvršilni postopki.

Ker tožnica v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedla, da ima poslovni delež v navedeni gospodarski družbi, ampak je – nasprotno – izjavila, da nima kapitalskih naložb, je s tem navajala neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, zato je organ za brezplačno pravno pomoč njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP pravilno zavrnil. Po tem določilu prosilka nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

Na pravilnost odločitve tudi tožbene navedbe ne vplivajo. Prosilec za brezplačno pravno pomoč mora na podlagi 20. člena ZBPP pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo podati izjavo o svojih premoženjskih razmerah in premoženjskih razmerah družinskih članov. Od prosilca za brezplačno pravno pomoč se pričakuje, da pri tem postopa z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za odobritev brezplačne pravne pomoči. Prosilka bi morala v izjavi natančno opisati svoje premoženjske razmere, ali so te takšne, da izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pa se nato ugotavlja v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči. Neutemeljene so tudi tožbene navedbe, da bi moral organ za brezplačno pravno pomoč tožnico pozvati na dopolnitev vloge. Tožničina vloga ni bila formalno nepopolna, saj je bil obrazec prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v celoti izpolnjen, organ za brezplačno pravno pomoč pa je na podlagi poizvedb ugotovil, da je tožničino premoženjsko stanje drugačno, kot navaja v svoji vlogi.

Izpodbijani akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

O predlogu za taksno oprostitev sodišče ni odločalo, saj tožeči stranki v tem postopku taksna obveznost ni nastala (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1).