Jedro

Pritožnik je upnik, torej stranka postopka, zato ima vedno pravico pregledati spis.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo le o tem, ali je bila prodaja opravljena pravilno, skladno s sklepom o prodaji, če je vsebina prodajne pogodbe v skladu s 337. do 343. členom ZFPPIPP in ali so spoštovani drugi pogoji, ki so potrebni za pravilno prodajo (npr. upoštevanje predkupnih upravičencev). Vse to je sodišče prve stopnje preverilo, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, o tem je navedlo povsem zadostne razloge.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dalo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 15. 11. 2019, katere predmet je prodaja nepremičnin ID znak ...-1016 in ...-1017, stoječih na parc. št. 621 k. o. ... ter zemljišč parc. št. 622, 623 in 624, vse k. o. ..., za ceno v višini 122.718,81 EUR.

2. Upnik se je zoper sklep pritožil. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da višje sodišče sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Upravitelj je predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dalo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe, kot je predlagal upravitelj (p. d. 933). V obrazložitvi je sodišče prve stopnje natančno in jasno obrazložilo, zakaj meni, da so izpolnjeni pogoji za soglasje k prodajni pogodbi. Ker pritožnik teh ugotovitev v ničemer konkretno ne izpodbija, jih višje sodišče po nepotrebnem ne ponavlja. Pritožnik predlaga razveljavitev sklepa, ker upraviteljev predlog, prodajna pogodba in zapisnik o javni dražbi niso bili javno objavljeni, pa bi morali biti. Zato so upnikom nedostopni, neznani, skriti in upniki ne morejo vedeti, k čemu in na podlagi česa je sodišče sploh dalo soglasje.

6. Višje sodišče najprej ugotavlja, da pritožnik ni povedal, katero pravilo iz Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP (zlasti glej 122. člen ZFPPIPP) naj bi sodišče prve stopnje prekršilo. Že zato je bilo treba odločitvi sodišča prve stopnje pritrditi (prim. prvi odstavek 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Višje sodišče pa se tudi strinja z upraviteljem, ki je v odgovoru na pritožbo opozoril, da je pritožnik upnik, torej stranka postopka, kot tak pa ima vedno pravico pregledati spis (prvi in peti odstavek 150. člena ZPP).

7. Pritožnik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da bi moralo sodišče prve stopnje bistveno podrobneje preveriti in oceniti predloge upravitelja in jim ne kar na slepo slediti, ter še, da bi tudi obrazložitev izpodbijanega sklepa morala biti bolj skrbna. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo le o tem, ali je bila prodaja opravljena pravilno, skladno s sklepom o prodaji, če je vsebina prodajne pogodbe v skladu s 337. do 343. členom ZFPPIPP (prim. 1. in 2. točko sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP) in ali so spoštovani drugi pogoji, ki so potrebni za pravilno prodajo (npr. upoštevanje predkupnih upravičencev). Vse to je sodišče prve stopnje preverilo, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, o tem je navedlo povsem zadostne razloge (smiselno zatrjevana kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana). Pritožnik s pavšalno trditvijo o pomanjkljivi sodni kontroli ne more biti uspešen. Takšna ugotovitev višjega sodišča velja tudi tudi za zadnji pritožbeni argument – da bi lahko prišlo do oškodovanja stečajne mase. Pritožnik o tem ni dal nobenih konkretnih trditev. Višje sodišče je odgovorilo na pritožbene navedbe, za katere je presodilo, da so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani. Ker tudi niso podani tisti, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.