Jedro

Dejstvo, da sodnica predsedniku sodišča ni sporočila, da je podana okoliščina iz 6. točke 70. člena ZPP oziroma odklonitveni razlog, da bi odločil o njeni izločitvi, lahko predstavlja le relativno bistveno kršitev določb postopka, ki bi jo morala tožeča stranka grajati takoj, ko je bilo to mogoče. Ker tožeča stranka zoper sklep o izvršbi ni ugovarjala in ni dokazala, da ugovora ni vložila iz razlogov na strani tožene stranke, je sklep o izvršbi postal pravnomočen, zato tožeča stranka ne more biti več uspešna s trditvami o neupravičenosti izterjave zneska 2.753,12 EUR od nje in posledični protipravnosti ravnanja tožene stranke. Dejstvo neupravičenosti izvršbe bi namreč morala in mogla uveljavljati s pravnimi sredstvi v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka dolžna plačati 7.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 6. 2015 do plačila (1. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna v roku 15 dni toženi stranki povrniti 456,94 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila (2. točka izreka).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in sodbo sodišča prve stopnje potrdi. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je v pritožbi uveljavljala bistveno kršitev določb postopka, ker se sodnica ni izločila. Absolutna bistvena kršitev iz drugega odstavka 339. člena ZPP je podana le, če bi o zadevi odločila sodnica, ki bi morala biti izločena zaradi obstoja katerega od izločitvenih razlogov iz 1. - 5. točke 70. člena ZPP, ali ki je bila s sklepom predsednika sodišča izločena, kar v konkretnem primeru ni izpolnjeno. S trditvami, da naj bi sodnica aktivno sodelovala z gospodarsko družbo, ki ima sedež na istem naslovu kot pooblaščenka tožene stranke, tožeča stranka uveljavlja odklonitveni razlog. Gre namreč za druge okoliščine, ki naj bi vzbujale dvom o nepristranskosti sodnice. V skladu z drugim odstavkom 72. člena ZPP bi morala stranka zahtevati izločitev sodnice takoj ko je izvedela, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave. Tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje predloga za izločitev sodnice ni podala, zato je s pritožbenimi navedbami, ki po vsebini pomenijo predlog za izločitev sodnice, prepozna.

6. Dejstvo, da sodnica predsedniku sodišča ni sporočila, da je podana okoliščina iz 6. točke 70. člena ZPP oziroma odklonitveni razlog, da bi odločil o njeni izločitvi (drugi odstavek 72. člena ZPP), pa lahko predstavlja le relativno bistveno kršitev določb postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), ki bi jo morala tožeča stranka grajati takoj, ko je bilo to mogoče (prvi odstavek 286.b člena ZPP) in sicer v konkretnem primeru na naroku za glavno obravnavo 24. 11. 2017. Ker tega ni storila, v pritožbi pa ni navedla, da te kršitve brez njene krivde predhodno ni mogla uveljavljati (drugi odstavek 286.b člena ZPP), je z njenim uveljavljanjem v pritožbi prekludirana.

7. Iz tožbenih trditev izhaja, da je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala plačilo odškodnine in sicer za škodo v znesku 2.753,12 EUR zaradi neupravičenega plačila terjatve z izvršbo na podlagi sklepa o izvršbi VL 33417/2015 z dne 8. 5. 2015, čemur naj bi sledil še nastanek škode v znesku 3.000,00 EUR zaradi neodobritve kredita ter še v znesku 1.000,00 EUR zaradi stroškov svetovanja in zastopanja.

8. V izvršilnem postopku tožeča stranka, zoper katero je tožena stranka kot upnik vložila predlog za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zoper sklep o izvršbi ni ugovarjala, zato je le-ta 21. 5. 2015 postal pravnomočen in je bilo od nje izterjanih 2.753,12 EUR. Tožeča stranka je trdila, da kot dolžnik zoper sklep o izvršbi ni vložila ugovora, ker naj bi od zaposlene pri toženi stranki dobila pojasnilo, da je vse v redu, in da naj ne vlaga pravnega sredstva (trditve v tožbi na list. št. 2), da je bila torej iz njene strani zavedena. Podobno je navajala tudi v pritožbi in sicer, da ji je zaposlena pri toženi stranki pojasnila, da je prišlo do napake, in da bo izvršba umaknjena, do česar nato ni prišlo. V dokaz navedenega je predlagala, da se v zvezi s pojasnilom zaposlene pri toženi stranki zasliši tožeča stranka. Po oceni pritožbenega sodišča tak dokazni predlog ni primeren za dokazovanje navedenega dejstva. Tožeča stranka je namreč tista, ki bi morala opraviti poizvedbe na način, da bi lahko predlagala, da se kot priča zasliši konkretna oseba, zaposlena pri toženi stranki, ki naj bi jo zavedla, da ni vložila pravnega sredstva zoper sklep o izvršbi. Ker tega ni storila, svojih trditev o tem ni dokazala. Zato tudi pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da bi moralo zaslišati tožnika, ni utemeljen.

9. Ker tožeča stranka zoper sklep o izvršbi ni ugovarjala in kot že rečeno ni dokazala trditev, da ugovora ni vložila iz razlogov na strani tožene stranke, je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine postal pravnomočen v delu, v katerem je bil toženi stranki naložen sporni znesek v plačilo. Zato tožeča stranka ne more biti več uspešna s trditvami o neupravičenosti izterjave zneska 2.753,12 EUR na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi. Dejstvo neupravičenosti zahtevka za plačilo porabljene električne energije zaradi prenehanja njene obveznosti do tožene stranke, kar trdi v tožbi, bi namreč morala in mogla uveljavljati s pravnimi sredstvi v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine. Predmetna tožba pa ne predstavlja takega pravnega sredstva.

10. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje presojalo trditve tožeče stranke, da je njena obveznost plačati porabljeno električno energijo prenehala, ker je njen dolg prevzela A. d. o. o. Presodilo je, da je v konkretnem primeru bistveno, da je tožena stranka dokazala, da je z A. d. o. o. dosegla dogovor o pristopu k dolgu tožeče stranke in na tej podlagi tožbeni zahtevek zavrnilo. S tem je smiselno pritrdilo pravilnosti pravnomočnega sklepa o izvršbi v delu, v katerem je bil dolžniku naložen sporni znesek v plačilo upnici.

11. Pritožnica v pritožbi vztraja, da je z A. d. o. o. sklenila ustno pogodbo o prevzemu dolga ter da je tožena stranka s pisno pogodbo, ki jo je sklenila z A. d. o. o. po vsebini le soglašala s spremembo dolžnika.

12. Za odločitev o odškodninskem zahtevku tožeče stranke po oceni pritožbenega sodišča pritožbene trditve, pri katerih vztraja tožeča stranka, niso bistvene. Ključno je namreč, da je bil sporni znesek od tožeče stranke izterjan na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Zato ni mogoč zaključek, da je tožena stranka z izterjavo navedenega zneska ravnala protipravno. Ker ji v zvezi z izterjavo navedenega zneska ni mogoče očitati protipravnosti, tudi za drugo uveljavljeno škodo, ki naj bi ji nastala kot posledica neupravičene izterjave (3.000,00 EUR zaradi neodobritve kredita in 1.000,00 EUR zaradi stroškov svetovanja in zastopanja), niso podane predpostavke za njeno odškodninsko odgovornost (prvi odstavek 131. člena Obligacijskega zakonika).

13. Ker je bilo že iz tega razloga treba zavrniti pritožbo zoper sodbo, s katero je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zavrnjen, se pritožbenemu sodišču ni bilo treba opredeliti še do pritožbenih navedb, da je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je s pisno pogodbo, ki jo je presojalo, A. d. o. o. pristopila k dolgu tožeče stranke (prvi odstavek 360. člena ZPP).

14. S tem se izkaže, da pritožbeni razlogi, ki jih je uveljavljala tožeča stranka, niso utemeljeni; prav tako pa tudi pritožbeno sodišče ni našlo nobene od kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

15. Tožeča stranka pritožbenih stroškov ni priglasila, tožena stranka pa z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k odločanju pritožbenega sodišča, zato ti stroški niso bili potrebni za postopek in jih je tožena stranka dolžna nositi sama (prvi odstavek 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).