Jedro

Tako kot so nezakoniti dokazi vsi predmeti, ki se najdejo pri nezakonito opravljeni hišni preiskavi, so nezakonit dokaz tudi izpovedi tistih oseb, do katerih policija pride pri opravljanju nezakonite hišne preiskave. Drugi odstavek 18. člena ZKP določa, da se sodna odločba ne sme opirati na nezakonite in protiustavne dokaze, pa tudi ne na dokaze, pridobljene na podlagi teh dokazov. Ta določba uvaja t.i. doktrino sadežev zastrupljenega drevesa, ki pomeni širitev izločitve ne samo na tiste dokaze, ki so bili neposredno pridobljeni na nezakonit ali protiustaven način, temveč tudi na dokaze, ki so pridobljeni na podlagi vednosti o teh, nezakonitih ali protiustavnih dokazih.

Izrek

Pritožba okrožnega državnega tožilca se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je Okrožno sodišče v Krškem iz spisa izločilo strokovno mnenje glede zaseženih snovi, izpovedbo priče J. S. in njegovo izjavo na policiji, kazensko ovadbo v delu, ki se nanaša na hišno preiskavo, uradni zaznamek M. M., ki govori o hišni preiskavi, dopis policije v dopolnitev ovadbe, poročilo v pridruženem spisu Kpd 294/2005 na zap. št. 4 ter 3. in 4. odst. v obrazložitvi sklepa o začetku preiskave.

Zoper sklep se je pravočasno pritožil okrožni državni tožilec zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi oziroma ne dovoli izločitve dokaza pred začetkom sojenja.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma pritožnik navaja, da ni jasno, na podlagi katere določbe je sodišče izdalo izpodbijani sklep, ker se v glavi sklepa sklicuje na določbo 4. odst. 340. člena ZKP, v obrazložitvi sklepa pa na določbo 3. odst. 286. člena ZKP. Pritožnik tudi opozarja, da dodatno zmedo povzroča še pravni pouk, v katerem je navedeno, da o pritožbi odloča izvenobravnavni senat, čeprav je na podlagi obeh zakonskih določb, na katere se opira sodišče prve stopnje, za odločanje o pritožbi pristojno sodišče druge stopnje. Zato pritožnik meni, da je sklep sam s seboj v nasprotju. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so sicer res podane nepravilnosti, na katere opozarja pritožnik, vendar zgolj zaradi tega ni podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odst. 371. člena ZKP. Vsaka nejasnost ali vsako nasprotje v sklepu še ne pomeni, da je podana bistvena kršitev iz te točke. Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno oprlo na določbo 3. odst. 286. člena ZKP, saj se glavna obravnava še ni začela, predsednik senata pa je pravilno ocenil, da je predlog obdolženčevega zagovornika za izločitev dokazov že na prvi pogled utemeljen (zlasti glede na to, da je bil pred tem že izdan pravnomočni sklep s katerim je bilo ugotovljeno, da je bila opravljena hišna preiskava nezakonita in so zato dokazi, ki izvirajo iz nje prav tako nezakoniti) in torej v tej smeri ni potrebno izvajati posebnega postopka za ugotavljanje dovoljenosti dokazov. Zato je skladno z določbo 3. odst. 286. člena ZKP pravilno izdal poseben sklep o izločitvi dokazov, zoper katerega je dovoljena posebna pritožba. Zato zgolj dejstvo, da je v glavi sklepa napačno navedena določba 4. odst. 340. člena ZKP (ki se nanaša že na fazo sojenja) na pravilnost in zakonitost sklepa nima nobenega vpliva. Navsezadnje pa tudi določba 11. točke 1. odst. 371. člena ZKP ne govori o nasprotju med glavo sklepa ter obrazložitvijo sklepa ali celo o pravnem pouku, temveč zgolj o nasprotju med izrekom sklepa in obrazložitvijo sklepa ali nasprotju o razlogih v obrazložitvi sklepa, kar pa ni podano.

V nadaljevanju pritožnik izraža nestrinjanje z odločitvijo sodišča prve stopnje predvsem glede izločitve izpovedbe priče J. S. in njegove izjave na policiji ter ostalih izločenih dokazov. Meni, da nezakonitosti same hišne preiskave ni mogoče razširiti na ostale dokaze, ki niso v neposredni zvezi z njo. Identiteta priče J. S. je bila sicer res ugotovljena med hišno preiskavo, vendar pa sama identiteta priče ni sporna, saj bi jo lahko policija ugotovila tudi na podlagi drugih okoliščin, poleg tega pa priča ni izpovedoval o dogajanju v zvezi s hišno preiskavo, temveč je prostovoljno govoril o lastnih doživljanjih in izkušnjah, zato gre za samostojen dokaz, ki kot tak neposredno ni nezakonit. Ker je bilo pričanje J. S. pred preiskovalnim sodnikom zakonito, pritožnik meni, da samo dejstvo nezakonitosti hišne preiskave nanj ne more vplivati.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bilo s pravnomočnim sklepom opr. št. K 132/2006 z dne 5.12.2007 že ugotovljeno, da je bila hišna preiskava pri obdolžencu nezakonito opravljena, ker ob njeni odreditvi niso obstajali utemeljeni razlogi za sum, zato so nezakoniti tudi vsi dokazi, ki neposredno izvirajo iz te preiskave (zapisnik o preiskavi stanovanja, potrdilo o zasegu predmetov, fotografije, izpoved priče M. v zvezi s preiskavo). Pravilno pa je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom izločilo tudi vse ostale listine v spisu, ki so kakorkoli omenjale hišno preiskavo pa tudi izpoved priče J. S. Ta priča je bil namreč zaloten pri obdolžencu ravno v času opravljanja hišne preiskave. Sama identiteta priče sicer res ni sporna, kot izpostavlja pritožnik, vendar je jasno, da policisti brez opravljene hišne preiskave tudi ne bi prišli v stik s S., posledično pa ga tudi preiskovalni sodnik ne bi zaslišal. Tako kot so nezakoniti dokazi vsi predmeti, ki se najdejo pri nezakonito opravljeni hišni preiskavi, so nezakonit dokaz tudi izpovedi tistih oseb, do katerih policija pride pri opravljanju nezakonite hišne preiskave. Drugi odstavek 18. člena ZKP določa, da se sodna odločba ne sme opirati na nezakonite in protiustavne dokaze pa tudi ne na dokaze, pridobljene na podlagi teh dokazov. Ta določba uvaja t.i. doktrino sadežev zastrupljenega drevesa, ki pomeni širitev izločitve ne samo na tiste dokaze, ki so bili neposredno pridobljeni na nezakonit ali protiustaven način, temveč tudi na dokaze, ki so pridobljeni na podlagi vednosti o teh, nezakonitih ali protiustavnih dokazih. Doktrina sicer pozna tudi določene izjeme (doktrina zbledelega madeža, doktrina neodvisnega vira, izjema neogibnega odkritja, izjema dobre vere - K. G. Šugman, Ekskluzija dokazov in doktrina sadežev zastrupljenega drevesa, Zbornik znanstvenih razprav, 1999, str. 377-390), ki pa v predmetnem primeru niso podane. Ker je pričanje S. dokaz, ki je bil pridobljen ob policijskem aktivnem izkoriščanju prvotne nezakonitosti (hišne preiskave) in policija drugače do njega sploh ne bi prišla, je potrebno tudi ta dokaz izločiti. Pravilno pa je sodišče prve stopnje izločilo tudi ostale listine v spisu, ki so kakorkoli omenjale nezakonito hišno preiskavo in njene rezultate. Zato je tožilska pritožba tudi v tem delu neutemeljena.