Jedro

Prepoved navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov nima nobene zveze z institutom sprememba tožbe, tako da tožnik s spremembo oziroma razširitvijo tožbe sploh ne more biti prekludiran, ampak jo lahko poda vse zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni dovolilo spremembe tožbe, ki jo je tožnik podal v pripravljalni vlogi z dne 5. 3. 2010 in popravku zahtevka z dne 14. 4. 2010 in sicer v delu, ki se nanaša na dodatek za izmensko delo, nočno delo, delo preko polnega delovnega časa ter delo na dneve praznikov za leti 2004 in 2005, na dodatek za nočno delo za leto 2002 in razliko v plači za leto 2003, 2004 in 2005 v skupnem znesku 4.172,14 EUR.

Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pritožuje tožeča stranka. Navaja, da se z odločitvijo sodišča prve stopnje ne strinja, saj je prepričana, da je skladno s 185. členom ZPP v tej zadevi smotrno dovoliti predlagano spremembo tožbe zaradi dokončne ureditve razmerja med strankama. V njej gre namreč za sporno razmerje med strankama, ki se nanaša na obdobje od 20. 3. 2001 do 31. 12. 2005. Z dovolitvijo spremembe tožbe bi se sporno razmerje med strankama za to obdobje dokončno uredilo vključno s predhodnim vprašanjem, ali je pogodba o zaposlitvi iz leta 2003 ponarejena. Zaradi tega predlaga, da se pritožbi ugodi in priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je tožnik v pripravljalni vlogi z dne 5. 3. 2010 obrazložil tožbeni zahtevek za obdobje od 20. 3. 2001 do 31. 12. 2005 in sicer zahteva izplačilo dodatka za stalnost, dodatka za izmensko delo, dodatka za nočno delo, dodatka za delo preko polnega delovnega časa in dodatka za delo na dneve praznikov. V vlogi z dne 14. 4. 2010 je zahtevek popravil tako, da zahteva še razliko v plači, do katere je upravičen zaradi neveljavnosti pogodbe o zaposlitvi iz leta 2003 in sicer za leta 2003, 2004 in 2005 v skupnem znesku 4.172,14 EUR. Tožena stranka je razširitvi – spremembi tožbe v pripravljalnih vlogah z dne 25. 3. 2010 in 15. 5. 2010 nasprotovala. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik tožbo z navedenima pripravljalnima vlogama spremenil tako, da dodatno zahteva izplačilo dodatkov za izmensko delo, nočno delo, delo preko polnega delovnega časa, delo na dneve praznikov za leti 2004 in 2005, ter dodatek za nočno delo za leto 2002, teh dodatkov za ta leta s tožbo ni zahteval, kakor tudi ni zahteval izplačila razlike v plači, do katere naj bi bil upravičen zaradi neveljavnosti pogodbe o zaposlitvi iz leta 2003 in sicer za leta 2003, 2004 in 2005 v skupnem znesku 4.172,14 EUR. Sodišče prve stopnje spremembe tožbe ni dovolilo, ker ocenjuje, da to za dokončno ureditev razmerja med strankami ni smotrno. Poudarja, da si je ves čas postopka prizadevalo v okviru materialnega procesnega vodstva, da bi tožnik podal ustrezno trditveno podlago in dokaze za svoj zahtevek, česar pa ta ni storil. Tako je za ta del v ponovljenem postopku že prekludiran in bo tako sodišče prve stopnje odločalo le še o dodatku za stalnost, dodatku za delo za 132 ur za leto 2003, o stroških za čiščenje uniforme in zahtevku po nasprotni tožbi. Poleg tega po stališču sodišča prve stopnje kopičenje zahtevkov k rešitvi tega individualnega delovnega spora ne prispeva, ampak ga otežuje. Ker pa je tožnik že vložil novo tožbo za izplačilo razlike v plači za leto 2006 in 2007 in tožbo zaradi prenehanja delovnega razmerja, v kateri predlaga tudi ugotovitev, da je pogodba o zaposlitvi iz leta 2003 ponarejena, razmerje med strankama ne bi bilo dokončno urejeno tudi v primeru, če bi sodišče prve stopnje spremembo tožbe dovolilo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnik s tožbo vtožuje razliko v plači za obdobje od leta 2001 do 2005, pri čemer je upošteval tudi neizplačane dodatke za delo v izmeni, nočno delo, delo preko polnega delovnega časa in delo na praznične dni, navedel pa je tudi, da pogodbe o zaposlitvi z dne 24. 3. 2003, ki jo je sicer prejel v podpis, ni nikoli podpisal. Tožnik je, kot izhaja iz priloge C4, vložil tožbo na izplačilo razlike v plači za leti 2006 in 2007, ki se vodi pod opr. št. Pd 96/2010 in kot izhaja iz izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje tudi tožbo zaradi prenehanja delovnega razmerja, ki se vodi pod opr. št. Pd 145/2010. Tako tožnik spreminja oziroma razširja tožbo za razliko v plači za obdobje, za katero je zahtevek postavil že s tožbo. To obdobje ni zajeto niti v zadevi pod opr. št. Pd 96/2010, kjer vtožuje razliko v plači za leti 2006 in 2007 in očitno tudi ne v zadevi pod opr. št. Pd 145/2010, kjer izpodbija prenehanje delovnega razmerja. Tudi odločitev o višini razlike v plači v tej konkretni zadevi je odvisna od ugotovitve sodišča prve stopnje, ali je tožnik upravičen do razlike po pogodbi o zaposlitvi z dne 20. 3. 2001, ali pa po pogodbi o zaposlitvi z dne 24. 3. 2003. Glede na navedeno je po stališču pritožbenega sodišča smotrno, da se razširitev tožbe dopusti, saj bi bila s tem dokončno urejena vsa sporna razmerja med strankama v obdobju od 20. 3. 2001 do 31. 12. 2005. Ob tem pa pritožbeno sodišče ugotavlja tudi, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da je tožnik z razširitvijo oziroma spremembo tožbe v ponovljenem postopku prekludiran. ZPP namreč v 286. členu določa, da mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb in se izjaviti navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke in to lahko kasneje stori le pod pogojem, da jih predhodno brez svoje krivde ni mogla navesti, v 1. odstavku 184. člen pa, da je sprememba tožbe dopustna ves čas postopka pred sodiščem prve stopnje (torej tudi v novem sojenju). Tako sta prekluzija dejstev in dokazov in sprememba tožbe dva povsem različna pravna instituta, zato tožnik s spremembo oziroma razširitvijo tožbe sploh ne more biti prekludiran.

Na podlagi navedenega, je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo, saj je utemeljena in skladno s 3. odstavkom 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).