Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je dedovanje podlaga za dedičev vstop v zapustnikov položaj tako glede pravic kot glede obveznosti, pravdno sodišče lahko samo reši predhodno vprašanje glede okoliščin nasledstva, torej kdo so zapustnikovi dediči (13. člen ZPP).
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišče prve stopnje.
II. Tožena stranka sama krije stroške tega pritožbenega postopka.
1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje tri dedinje pokojnega drugega toženca povabilo, da prevzamejo ta pravdni postopek kot pravne naslednice drugega toženca. Odločilo je še, da se pravdni postopek, ki je bil prekinjen dne 26. 5. 2020, zoper prvo toženko in zoper zakonite dedinje drugega toženca nadaljuje z 8. 12. 2020. 2. V pravočasni pritožbi zoper gornji sklep se tožena pritožuje iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev in vrnite prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavo in odločanje. Glede stroškov, ki jih določno niti ne priglaša, predlaga, da naj se „stroški pritožbenega sodišča upoštevajo kot nadaljnji stroški pravde“. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.
3. Tožeča stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Po prvem odstavku 205. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se postopek vedno prekine po uradni dolžnosti, če stranka, ki nima pooblaščenca, umre. Materialnopravno izhodišče presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, s katerimi se pritožnice protivijo nadaljevanju postopka z dediči, je v prvem odstavku 208. člena ZPP, po katerem se postopek, ki je bil prekinjen zaradi smrti stranke, nadaljuje, ko sodišče na predlog stranke ali po uradni dolžnosti naslednike stranke povabi, da prevzamejo prekinjeno pravdo.
6. Smrt stranke med visečnostjo pravde privede do procesnega nasledstva, ki je odvisno od univerzalnega nasledstva po materialnem pravu. Zapuščina preide na dediče po samem zakonu (132. člen Zakona o dedovanju), in ne s sklepom o dedovanju. Ta je le deklaratorne narave. Ker je dedovanje podlaga za dedičev vstop v zapustnikov položaj tako glede pravic kot glede obveznosti, pravdno sodišče lahko samo reši predhodno vprašanje glede okoliščin nasledstva, torej kdo so zapustnikovi dediči (13. člen ZPP). Stališče pritožbe, da bi moralo pravdno sodišče čakati, da bi zapuščinsko sodišče pravnomočno odločilo, kdo so dediči, zato ni pravilno.
7. Ker tako niso podani razlogi, iz katerih se sklep izpodbija, in tudi ne kakšen od razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče paziti uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo potrebno pritožbo, ki se je zato izkazala za neutemeljeno, zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena, prvi odstavek 366. člena in 353. člen ZPP).
8. Tožena stranka ni upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 165. in prvi odstavek 154. člena ZPP).