Jedro

Ker je s sporazumom v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ki je izvršilni naslov in z izkazanim obvestilom AJPES-a o vpisu zastavne pravice na premičninah po seznamu kot prilogi navedenega notarskega zapisa nastala neposestna zastavna pravica na teh nepremičninah, je torej prerekana ločitvena pravica na opremi po seznamu kot sestavnem delu notarskega zapisa nastala na podlagi izvršilnega naslova. Čim pa je tako, mora tisti, ki je prerekal tako nastalo ločitveno pravico, vložiti tožbo za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja.

Zgolj s trditvijo o opremi kot sestavinah ali pritiklinah samega reportažnega vozila pritožnik ne more uspeti brez dodatnih pojasnil, katero in zakaj je določeno opremo šteti za sestavino in katero in zakaj za pritiklino. Njegova pritožbena trditev v tej smeri je zato nepreizkusljiva.

Izrek

I. Pritožbama upnikov A., d. o. o., Srbija, in B., d. o. o., Srbija, se ugodi in se sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih pravic v izpodbijanem delu v končnem seznamu preizkušenih terjatev pod zaporedno številko prijave 109/1 in 109/2 v rubliki „oseba, ki mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve“ črta besedilo: „Upnika B., d. o. o. in A., d. o. o. vlagata ugovor o prerekanju ločitvenih pravic – opomba 7 in opomba 8“.

II. Pritožbi upnika C. d. o. o. se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu sklepa o preizkusu terjatev ter ločitvenih pravic v končnem seznamu preizkušenih terjatev pri terjatvi pod zaporedno številko 109/1 spremeni tako, da se na uveljavitev zahtevka za ugotovitev neobstoja prerekane ločitvene pravice na opremi na reportažnem vozilu, komercialna oznaka TGA 26.430, z registrsko oznako LJ-000, identifikacijska številka ... na opremi po seznamu, ki je del notarskega zapisa notarke A. A., SV 513/2022, inv. št. od K25401 dalje do vključno K25548, napoti upnika A., d. o. o., B., d. o. o. in upraviteljico.

V preostalem izpodbijanem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijani sklep.

III. Pritožbi upnika D., S.L. se ugodi tako, da se v končnem seznamu preizkušenih terjatev kot sestavnem delu izpodbijanega sklepa pod zaporedno številko terjatve 112 v rubriki „oseba, ki je prerekala terjatev“ besedilo pravilno glasi: „upraviteljica, A., d. o. o., B., d. o. o. in B. B. s. p. v celoti.“

IV. Pritožba upnika E., S.A.U. se ugodi tako, da se v končnem seznamu preizkušenih terjatev pod zaporedno številko 113 v rubriki „oseba, ki je prerekala terjatev“ besedilo pravilno glasi: „upraviteljica v znesku 1.341.131,31 EUR, upniki A., d. o. o., B., d. o. o. in B. B. s. p. pa v celoti“.

V. Pritožba upnika F., d. o. o. se zavrne in se v izpodbijanem delu končnega seznama preizkušenih terjatev pod zaporedno številko 39 potrdi sklep sodišča prve stopnje.

VI. Pritožba upnika H., SRL se zavrne in se v izpodbijanem delu končnega seznama preizkušenih terjatev pod zaporedno številko 108 potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom o preizkusu terjatev ter ločitvenih pravic (p. d. 269) je prvostopenjsko sodišče odločilo o priznanih in prerekanih terjatvah in ločitvenih pravicah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev oziroma ločitvenih pravic tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev (v nadaljevanju KSPT) z dne 28. 6. 2022 (p. d. 262), ki je sestavni del izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (prvi odstavek izreka). Upraviteljici je še naložilo, da terjatve, glede katerih je upnikom priznana ločitvena pravice, prednostno plača iz premoženja, kot to izhaja iz KSPT z dne 28. 6. 2022 (drugi odstavek izreka).

2. Zoper navedeni sklep so se pritožili uvodoma navedeni upniki. Zaradi preglednosti bo pritožbeno sodišče obravnavalo vsako pritožbo posebej oziroma v kolikor se pritožbe nanašajo na iste pritožbene razloge, skupaj.

**O pritožbah upnikov A., d. o. o. in B., d. o. o.**

3. Pritožbi sta povsem identični, zato ju pritožbeno sodišče obravnava skupaj. Oba upnika se pritožujeta v delu, ki se nanaša na terjatve in ločitvene pravice upnika C., d. o. o. pod zaporedno številko prijave terjatve 109, zaporedno številko terjatve 1 in točko 2, izjave o prijavljenih ločitvenih pravicah in pod zaporedno številko terjatve številka 2 istega upnika in točko 3 izjave v KSPT z dne 28. 6. 2022. Predlagala sta, da se v KSPT v stolpcu „oseba, ki mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve“ pri terjatvi upnika C., d. o. o. pod zaporedno številko 109/1 izbriše besedilo „upnika B., d. o. o. in A., d. o. o. vlagata ugovor o prerekanju ločitvenih pravic – opomba 7“ in se to besedilo navede v stolpcu „opombe“, pri terjatvi istega upnika pod zaporedno številko 109/2 pa izbriše besedilo: „upnika B., d. o. o. in A., d. o. o. vlagata ugovor o prerekanju ločitvenih pravic – opomba 8.“ in se to besedilo navede v stolpcu „opombe“. 4. V odgovoru na pritožbo je upraviteljica pritrdila pritožnikoma, da navedba v rubriki „oseba, ki mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve“ pri terjatvah upnika C. d.o.o., da sta upnika B., d. o. o. in A., d. o. o. vložila ugovor o prerekanju ločitvene pravice, ne sodi v navedeno rubriko, ker se ta rubrika nanaša samo na terjatve, izjava o ločitvenih pravicah pa je navedena ločeno.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Pritožnika utemeljeno v pritožbi sklepata na pisno pomoto, ker je v rubriki KSPT „oseba, ki mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve“ v zvezi s terjatvami pod zaporedno številko 109/1 in 109/2 upnika C., d. o. o., navedba o prerekanju ločitvenih pravic navedenega upnika po ugovoru obeh pritožnikov. Ni namreč sporno, da upniku C., d. o. o. prijavljene terjatve pod zaporedno številko 109/1 in 109/2 niso bile prerekane, pač pa le ločitvene pravice. Zaznamba v rubriki „oseba, ki mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve“ o vloženem ugovoru obeh pritožnikov o prerekanju ločitvenih pravic zato v to rubriko ne sodi, ker se nanaša le na prerekane terjatve. Izjava o prijavljenih ločitvenih pravicah upnika C., d. o. o. (kdo jih je prerekal in kdo je napoten na uveljavitev zahtevka za ugotovitev obstoja ali neobstoja ločitvene pravice) je namreč vsebovana na koncu tabele KSPT v njegovem celotnem tekstualnem delu (v točkah 2 in 3 izjave o prijavljenih ločitvenih pravicah in v opombah 7 in 8 glede vloženih ugovorov o prerekanju ločitvenih pravic s strani upnikov).

7. Ker dejansko stanje o neprerekanih terjatvah upnika C., d. o. o. in njegovih prerekanih ločitvenih pravicah ni sporno, ne gre za nepreizkusljivost izpodbijanega sklepa in s tem bistveno postopkovno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, pač pa zgolj za pisno napako pri izdelavo KSPT, kot je pojasnila v svoji izjavi tudi upraviteljica.

8. Ker je ni odpravilo že prvostopenjsko sodišče, je pritožbeno sodišče utemeljenima pritožbama ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, kot izhaja iz I. točke dispozitiva tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), s tem pa odpravilo kakršnokoli morebitno nejasnost o tem, kdo je upniku prerekal prijavljene ločitvene pravice in kdo je po izpodbijanem sklepu napoten na postopek za uveljavitev prerekane ločitvene pravice in zoper koga mora vložiti tožbo.

**O pritožbi upnika C., d. o. o.**

9. Pritožnik uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, sklicujoč se na dejstvo, da ima v zvezi s prijavljeno ločitveno pravico na opremi na reportažnem vozilu, komercialna oznaka TGA 26.430 z registrsko oznako LJ-000, identifikacijska številka ... po seznamu, ki je del notarskega zapisa notarke A. A. SV 513/2020, inv. št. od K25401 dalje do vključno K25548 veljaven izvršilni naslov. Zato bi sodišče moralo na pravdo za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice napotiti tistega, ki jo je prerekal. Predlagal je primarno spremembo izpodbijanega sklepa tako, da na uveljavitev zahtevka za ugotovitev neobstoja prerekane ločitvene pravice (na opremi na reportažnem vozilu, in sicer tako na opremi po seznamu, ki je del notarskega zapisa notarke A. A., SV 513/2020, inv. št. od K25401 dalje do vključno K25548, kot tudi na opremi, ki je vodena v prilogi 1 in ki jo prilagata upnika A., d. o. o. in B., d. o. o. in ni navedena v seznamu, ki je del notarskega zapisa notarke A. A. SV 513/2020) napoti družbi A., d. o. o. in B., d. o. o. ter stečajno upraviteljico. Podrejeno je predlagal razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve v tem obsegu prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

10. Upraviteljica na pritožbo ni odgovorila.

11. Pritožba je delno utemeljena.

12. Kot izhaja iz pritožnikove prijave terjatev in ločitvenih pravic z dne 24. 3. 2022, je pritožnik med drugim prijavil terjatev iz naslova pogodbe o kratkoročnem posojilu št. 144 – 2019 v znesku 500.000,00 EUR pod razveznim pogojem, da to terjatev poravna C. C. ali G. d. o. o. V zavarovanje te terjatve je pridobil zastavno pravico in jo kot ločitveno pravico tudi prijavil tako na zgoraj omenjenem reportažnem vozilu kot tudi na opremi v njem, kot izhaja iz notarskemu zapisu notarke A. A., SV 513/2020, priloženega seznama opreme. Pritožnik in stečajni dolžnik sta namreč dne 23. 4. 2020 sklenila sporazum o zavarovanju denarne terjatve v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa notarke A. A., SV 513/2020, s katerim je bilo dogovorjeno dodatno zavarovanje pritožnikove denarne terjatve, izvirajoče iz posojilne pogodbe oziroma notarskega zapisa SV 1247/2019 z neposestno zastavno pravico na premičnini v lasti dolžnika. Iz notarskega zapisa, predvsem priloženega registra osnovnih sredstev z dne 15. 4. 2020 pa izhaja, da je predmet neposestne zastavne pravice reportažni avto z vso pripadajočo opremo, ki je navedena v registru osnovnih sredstev z dne 15. 4. 2020. Neposestna zastavna pravica pa je bila tudi vpisana v register neposestnih zastavnih pravic dne 23. 4. 2020. Navedene notarske listine z registrom osnovnih sredstev z dne 15. 4. 2020, ki vsebuje opis reportažnemu avtu pripadajoče opreme ter obvestilo AJPES-a o opravljenem vpisu zastavne pravice na premičninah z dne 23. 4. 2020 je pritožnik priložil prijavi terjatve in ločitvene pravice.

13. Iz izjave o prijavljenih ločitvenih pravicah kot sestavnem delu KSPT izhaja, da je navedeno ločitveno pravico na opremi po seznamu, ki je del notarskega zapisa, prerekala upraviteljica in upnika A., d. o. o. in B., d. o. o., oba upnika pa tudi opremo, navedeno v prilogi 1, ki sta jo priložila in ni navedena v seznamu, ki je del notarskega zapisa notarke A. A. SV 513/2020. Prvostopenjsko sodišče je zato na ugotovitev obstoja prerekane ločitvene pravice v celoti napotilo upnika C., d. o. o. 14. Pritožnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je ločitveno pravico na opremi reportažnega vozila po seznamu, ki je sestavni del notarskega zapisa notarke A. A. številka SV 513/2020 pridobil po sporazumu z dolžnikom o zavarovanju denarne terjatve v obliki neposredno izvršljivega navedenega notarskega zapisa. Notarski zapis je izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. Navedene pogoje notarski zapis sporazuma notarke A. A. SV 513/2020 izpolnjuje. Ker je z navedenim sporazumom v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ki je izvršilni naslov (2. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ) in z izkazanim obvestilom AJPES-a o vpisu zastavne pravice na premičninah po seznamu kot prilogi navedenega notarskega zapisa nastala neposestna zastavna pravica na teh nepremičninah (prvi in četrti odstavek 171. člena SPZ), je torej prerekana ločitvena pravica na opremi po seznamu kot sestavnem delu notarskega zapisa nastala na podlagi izvršilnega naslova. Čim pa je tako, mora po drugem odstavku 308. člena ZFPPIPP tisti, ki je prerekal tako nastalo ločitveno pravico, vložiti tožbo za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja. Ker so tako nastalo ločitveno pravico prerekali upraviteljica in upnika A., d. o. o. in B., d. o. o., je pritožbeno sodišče v tem obsegu utemeljeni pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP spremenilo tako, kot izhaja iz prvega odstavka II. točke izreka tega sklepa.

15. V preostalem delu pritožba ni utemeljena.

16. Pritožnik v pritožbi sam priznava, da je v prijavi terjatve zahteval tudi priznanje ločitvene pravice na opremi reportažnega vozila, podrobneje specificirani v izpisku registra osnovnih sredstev z dne 15. 4. 2020 kot prilogi notarskega zapisa notarke A. A. SV 513/2020. V pritožbi pa sicer navaja, da je pridobil ločitveno pravico na celotni opremi reportažnega vozila, ker gre pri tej opremi bodisi za sestavine ali pritikline samega reportažnega vozila in se zato tudi nanje razteza zastavna pravica, pridobljena že tudi nad samim reportažnim vozilom. S tem, kot je razumeti pritožnika, utemeljuje pritožbeni očitek o zmotnem napotitvenem sklepu tudi za opremo po prilogi 1, ki sta jo priložila upnika A., d. o. o. in B., d. o. o. in ni navedena v seznamu, ki je del notarskega zapisa notarke A. A. SV 513/2020. Zgolj s trditvijo o opremi kot sestavinah ali pritiklinah samega reportažnega vozila namreč pritožnik ne more uspeti brez dodatnih pojasnil, katero in zakaj je določeno opremo šteti za sestavino in katero in zakaj za pritiklino. Njegova pritožbena trditev v tej smeri je zato nepreizkusljiva. Pritožbo je zato pritožbeno sodišče v tem delu, v kolikor se nanaša na napotitev pritožnika za ugotovitev obstoja ločitvene pravice na opremi iz priloge 1 zgoraj navedenih upnikov, ki ni zajeta v seznamu opreme kot sestavnem delu notarskega zapisa SV 513/2020, zavrnilo in potrdilo v tem delu sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

**O pritožbi upnika D., S.L.**

17. Navedeni upnik se pritožuje zoper sklepa o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic, katerega del je tudi KSPT v delu, ki se nanaša na njegovo terjatev in se vodi pod zaporedno število 112, kjer iz zapisa v rubriki „oseba, ki je prerekala terjatev“ izhaja, da jo je poleg upnikov A., d. o. o., B. d.o.o. in B. B. s. p., ki naj bi terjatev prerekali v celoti, upraviteljica pa za znesek 1.341.131,31 EUR. Meni, da je zapis o obsegu prerekanja upraviteljice verjetno pomoten, ker odstopa od obeh predhodnih seznamov (osnovnega in dopolnjenega seznama preizkušenih terjatev), je pa obseg prerekanja pomemben zaradi pravilne vložitve tožbe. Predlaga razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

18. V odgovoru na pritožbo je upraviteljica priznala očitno pisno napako v KSPT, saj tako iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev kot iz dopolnjenega seznama preizkušenih terjatev izhaja, da je pritožnikovo terjatev prerekala v celoti.

19. Pritožba je utemeljena.

20. Pritožnik utemeljeno opozarja na nedoslednost navedbe obsega upraviteljičinega prerekanja njegove terjatve pod zaporedno številko terjatve 112 glede na podatke iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev (p. d. 183) in dopolnjenega seznama preizkušenih terjatev (p. d. 239). Iz obeh je namreč razvidno, da je upraviteljica upniku priglašeno terjatev prerekala v celoti. Ker velja skladno z drugim odstavkom 67. člena ZFPPIPP terjatev za prerekano, če jo prereka upravitelj skladno z 61. členom tega zakona, torej z opredelitvijo v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev po četrtem odstavku tega člena, upravitelj kasneje svoje odločitve ne more spreminjati. Zato je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi upnika v tem delu ugodilo in zapis v rubriki „oseba, ki je prerekala terjatev“ spremenilo tako, kot izhaja iz III. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

**O pritožbi upnika E., S.A.U.**

21. Pritožnik v pritožbi uveljavlja nejasen obseg prerekanja njegove terjatve pod zaporedno številko 113 KSPT. Opozarja, da je iz KSPT mogoče sklepati, da so upraviteljica in upniki B., d. o. o., A., d. o. o. in B. B. s. p. vsi v celoti prerekali pritožnikove prijavljene terjatve. Vendar iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev in dopolnjenega seznama preizkušenih terjatev izhaja, da je upraviteljica prerekala le dokaj neopredeljen del upnikovih terjatev v višini 1.341.131,31 EUR glede na „opombe“, iz katerih izhaja, da je 7.500,00 EUR terjatev od 1.194.863,17 EUR po prevzetih terjatvah zastaranih, pomeni, da je ostalih 1.187.363,17 EUR priznanih, kar izhaja tudi iz osnovnega in dopolnjenega seznama preizkušenih terjatev. Predlaga, da zaradi nejasnosti izpodbijanega sklepa v tem delu pritožbeno sodišče sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

22. V odgovoru na pritožbo je upraviteljica pojasnila, da je prerekala 1.341.131,31 EUR kot to izhaja iz osnovnega in dopolnilnega seznama preizkušenih terjatev, kar v KSPT pomotoma ni bilo navedeno.

23. Pritožba je utemeljena.

24. Pritožbeno sodišče iz vpogleda v osnovni in dopolnilni seznam preizkušenih terjatev ugotavlja, da je upraviteljica ob preizkusu pritožnikovih terjatev prerekala terjatve v višini 1.341.131,31 EUR, priznalo pa terjatev v višini 1.187.363,17 EUR in da je glede njenega preizkusa terjatev pomotoma v KSPT izostala navedba o obsegu prerekanja pritožnikovih terjatev. Katere so te prerekane terjatve, pa je mogoče razbrati iz pritožnikove prijave terjatve, ki pod prilogo 5 navaja odstopljene terjatve v višini 1.194.863,17 EUR. Glede na razloge za prerekanje terjatev od navedenega zneska v višini 7.500,00 EUR zaradi zastaranja je evidentno, da se priznane terjatve nanašajo na razliko med tema zneskoma, ostalo pa so prerekane terjatve. Do takega sklepa je nenazadnje prišel pravilno tudi sam pritožnik. Pritožbeno sodišče je glede na očitno pomoto v KSPT pri navedbi obsega upraviteljičinega prerekanja izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP spremenilo in v rubriki „oseba, ki je prerekala terjatev“ pravilno navedlo, da je upraviteljica terjatve prerekala le v znesku 1.341.131,31 EUR, ostali v tej rubriki navedeni upniki pa v celoti.

**O pritožbi upnika H., SRL**

25. Pritožnik uveljavlja nejasen obseg prerekanja upraviteljice, ker iz višine prerekane terjatve v KSPT izhaja, da je prerekana terjatev 135.899,37 EUR v celoti, iz rubrike „oseba, ki je prerekala terjatev“ pa, da je upraviteljica prerekala terjatev v znesku 130.716,74 EUR, medtem ko v rubriki „opombe“ navaja, da priznava račun številka 160 v višini 12.527,80 EUR, da pa upnik ni upošteval pobota v višini 7.345,17 EUR. Zato ni jasno, katere od pritožnikovih terjatev je upraviteljica dokončno prerekala.

26. V odgovoru na pritožbo je upraviteljica pojasnila, da je pri terjatvi pod zaporedno številko 160 v višini 12.527,80 EUR priznala le terjatev v višini 5.182,63 EUR, za znesek 7.345,17 EUR pa jo je prerekala, ker pritožnik v prijavi ni upošteval pobota v tem znesku.

27. Pritožba ni utemeljena.

28. Kot izhaja iz pritožnikove prijave terjatev, je prijavil terjatve po večih računih v skupnem znesku 135.899,37 EUR. Upraviteljica je že v rubriki „opombe“ v KSPT pojasnila, da priznava terjatev po računu 160, ki se glasi na znesek 12.527,80 EUR, pa še to le za razliko od prerekanega dela v znesku 7.345,17 EUR zaradi pobota. Razlika pa znaša 5.182,63 EUR. Od skupno prijavljenih terjatev 135.899,37 EUR je torej treba odšteti priznani del terjatve 5.182,63 EUR. Razlika pa predstavlja prerekani del terjatev v znesku 130.716,74 EUR. S preprosto računsko operacijo je glede na pojasnilo upraviteljice v rubriki „opombe“ zato mogoče ugotoviti obseg prerekanja pritožnikovih terjatev. S pritožbenim očitkom o nejasnem obsegu prerekanja terjatev torej pritožnik ne more uspeti.

29. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

**Še o pritožbah upnikov D., S.L., E., S.A.U., H., SRL in upnika F., d. o. o.**

30. Pritožbe niso utemeljene.

31. Vsi navedeni upniki uveljavljajo tudi vsebinsko nepravilnost prerekanja in oporekajo status upnikov družbama A., d. o. o. in B., d. o. o. 32. Pritožbeni očitek o neutemeljenem prerekanju terjatve za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa ni relevanten. Utemeljenost terjatve bo moral vsak pritožnik zatrjevati in dokazovati v postopku, ko in če ga bo sprožil po izpodbijanih napotitvenih sklepih.

33. Neutemeljeno upnikoma A., d. o. o. in B., d. o. o. tudi oporekajo status upnikov in s tem procesno legitimacijo v tej fazi stečajnega postopka s trditvijo, da so bile navedenima upnikoma vse prijavljene terjatve v celoti dokončno prerekane, zaradi česar tudi njuno prerekanje terjatev pritožnikov zaenkrat nima pravnega učinka. Upnik je namreč v glavnem postopku zaradi insolventnosti upravičen opravljati procesna dejanja, če v tem postopku prijavi svojo terjatev v roku za prijavo terjatev (prvi odstavek 56. člena in prvi odstavek 57. člena ZFPPIPP). Procesna legitimacija upnika pa preneha, če v stečajnem postopku vse njegove terjatve, ki jih v tem postopku uveljavlja, prenehajo 1. ker je zamudil rok za izvedbo dejanj, potrebnih za njihovo uveljavitev, 2. ker je bilo s pravnomočno sodno odločbo ali odločbo drugega državnega organa ugotovljeno, da ne obstajajo ali 3. ker so bile v celoti plačane (2. točka prvega odstavka 58. člena ZFPPIPP). Nobene od navedenih okoliščin, ki bi imele za posledico prenehanje terjatev upnikov A., d. o. o. in B., d. o. o., pritožniki ne zatrjujejo. Navajajo zgolj možne hipotetične situacije v bodoče, ki bi lahko imele za posledico prenehanje njune procesne legitimacije v predmetnem stečajnem postopku, ki pa so v tej fazi postopka brezpredmetne. Ker navedena upnika doslej procesne legitimacije (še) nista izgubila, je neutemeljeno stališče pritožnikov, da njuno prerekanje terjatev drugih upnikov v tem stečajnem postopku nima učinkov.

34. Ker je upnik F., d. o. o., v pritožbi uveljavljal zgolj neutemeljeno prerekanje njegove terjatve, kot tudi procesno legitimacijo upnikov A., d. o. o. in B., d. o. o., oboje kot izhaja iz zgoraj obrazloženega neutemeljeno, je pritožbeno sodišče zato njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo v izpodbijanem delu glede njegove terjatve pod zaporedno številko 39 v KSPT sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).