Jedro

Ker vročitev tožbe toženi stranki, ki je pravna oseba, ni bila opravljena na naslovu, navedenem v sodnem registru, ni mogoče šteti, da je prišlo do pravilne vročitve tožbe v odgovor.

Izrek

Pritožbi zoper sklep se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje zavrže. Pritožbi zoper sodbo se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo ugotovilo, da je nezakonita redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 6. 2. 2012, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in še traja ter je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožnico z dnem 23. 3. 2012 prijaviti v obvezna zavarovanja, ji za čas do vrnitve na delo obračunati nadomestilo plače v višini mesečnega bruto zneska plače, ki ga je prejemala v skladu s pogodbo o zaposlitvi, od tega zneska plačati davke in prispevke, tožnici pa izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 264,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila in navedeni znesek nakazati na transakcijski račun prvostopenjskega sodišča. Z izpodbijanim sklepom je sodišče ugodilo predlogu tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje in razveljavilo navedeno zamudno sodbo.

Tožena stranka se pravočasno pritožuje zoper obe odločbi.

V pritožbi zoper sklep navaja, da lahko predlog za vrnitev v prejšnje stanje vloži stranka, ki je zamudila narok ali rok za opravo procesnega dejanja, pri čemer mora skupaj s predlogom opraviti tudi zamujeno dejanje. V obravnavani zadevi ni jasno, kateri rok naj bi tožnica zamudila in katero je tisto pravno dejanje, ki ga je ob vložitvi predloga opravila. Meni, da napaka tožnice v navedbi naslova ni opravičljiva. Poudarja, da napake pri vročitvi sodnih pisanj niso podlaga za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ampak za pritožbo zoper odločbo, izdano zaradi nepravilne vročitve, ki jo lahko vloži stranka s pravnim interesom, torej v konkretnem primeru le tožena stranka. Sodišče prve stopnje predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ne bi smelo ugoditi, saj tožnica za njegovo vložitev nima pravnega interesa, prav tako pa ni zamudila nobenega roka, pri čemer je bil predlog vložen prepozno. Ker predloga ni vložila upravičena oseba, je pritožba tožene stranke zoper sklep o dovolitvi vrnitve v prejšnje stanje dovoljena. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da zavrne predlog tožnice za vrnitev v prejšnje stanje.

V pritožbi zoper zamudno sodbo tožena stranka navaja, da je svoj sedež in poslovni naslov spremenila že 23. 7. 2009, zato je tožnica v tožbi nepravilno navedla naslov tožene stranke. Sodišče je tožbo skupaj s pozivom na odgovor toženi stranki vročalo na naslovu, ki ga je v tožbi nepravilno navedla tožnica. Ker je bila tožba vročena na napačnem naslovu, je sodišče napačno štelo, da je v konkretnem primeru podana fikcija vročitve tožbe toženi stranki. Tožena stranka se sklicuje na absolutno bistveno kršitev pravil pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ji zaradi nepravilne vročitve ni bila dana možnost obravnave pred sodiščem. Predlaga razveljavitev zamudne sodbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Pritožbi zoper sklep in zamudno sodbo sta utemeljeni.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo in izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki jih uveljavlja tožena stranka v pritožbah, in skladno z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nadaljnji; ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa zmotno presodilo, da je na strani tožnice izpolnjena procesna predpostavka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, pri izdaji zamudne sodbe pa je zagrešilo bistveno očitano kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

K pritožbi zoper sklep Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožena stranka vložila pritožbo zoper sklep o dovolitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Takšna pritožba je na podlagi prvega odstavka 363. člena ZPP dovoljena, saj je bil z novelo ZPP-D (Ur. l. RS, št. 45/2008) črtan 121. člen ZPP, ki je določal, da zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ni pritožbe, razen če se ugodi predlogu v nasprotju z 118. členom tega zakona ali predlogu, ki ni bil pravočasno vložen.

Po prvem odstavku 116. člena ZPP sodišče na predlog stranke dovoli, da v primeru, če stranka zamudi narok ali rok za opravo kakšnega pravdnega dejanja in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. Vrnitev v prejšnje stanje omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se pravda vrne v stanje, v kakršnem je bila pred njo. Omejena pa je le na primere, ko stranka zamudi rok iz opravičenih razlogov. Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je torej le opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Tožnica v vlogi z dne 9. 8. 2012, ki jo je označila kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne navaja, da bi zamudila kakšen rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubila pravico opraviti to dejanje. Pritrditi je zato treba pritožbi, da tožnica za vložitev predloga nima pravnega interesa, oziroma da ga ni vložila upravičena oseba. Zato bi moralo sodišče prve stopnje tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje šteti kot nedovoljen in ga zavreči v skladu s prvim odstavkom 120. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je glede na obrazloženo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi zoper sklep ugodilo, izpodbijani sklep o dovolitvi vrnitve v prejšnje stanje razveljavilo in tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrglo.

K pritožbi zoper zamudno sodbo V 318. členu ZPP so določeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Tako je mogoče zamudno sodbo v sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi izdati le v primeru, če tožena stranka ne odgovori na tožbo v roku 15 dni, kot ji to nalaga drugi odstavek 41. člena Zakona o delovnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami), poleg tega pa morajo biti izpolnjeni še naslednji pogoji: da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi in da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila sama tožnica, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Iz vročilnice v spisu je razvidno, da je bila tožba z dne 22. 3. 2012 vročena na naslov A, ki pa takrat ni bil več naslov sedeža tožene stranke, vpisan v sodni register. V sodnem registru je namreč od 23. 7. 2009 dalje kot naslov sedeža prve tožene stranke vpisan naslov B. Skladno z določbo tretjega odstavka 139. člena ZPP se toženi stranki kot subjektu vpisa v sodni register vroča na naslovu, navedenem v registru. Ker vročitev tožbe v marcu 2012 ni bila opravljena na naslovu, navedenem v registru, ni mogoče šteti, da je prišlo do pravilne vročitve tožbe v odgovor.

Pogoj za izdajo zamudne sodbe, določen v 1. točki prvega odstavka 318. člena ZPP, tako ni bil izpolnjen. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izdalo zamudno sodbo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP pritožbi zoper sodbo ugodilo in izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.