Jedro

Na mnenje pristojnega CSD sodišče ni vezano, ga je pa dolžno preizkusiti v smislu presoje izpolnjevanja pogojev po sodišču določenega skrbnika v skladu s členom 240 DZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi v izpodbijani II. točki izreka in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom odločilo, da se nasprotni udeleženec A. A. postavi pod skrbništvo in ne more samostojno opravljati nobenih pravnih poslov (točka I izreka), da se za njegovo skrbnico imenuje B. B. (točka II izreka), da so njene naloge, da zastopa nasprotnega udeleženca, vestno skrbi za njegovo osebnost, pravice in koristi, skrbno upravlja njegovo premoženje in zanj sklepa pravne posle (točka III izreka), kot tudi, da bo pristojni Center za socialno delo (CSD) odredil, da se premoženje varovanca popiše, oceni in izroči v upravljanje skrbnici (točka IV izreka). Odločeno je bilo tudi o povrnitvi stroškov sodnega izvedenca predlagateljici (točka V izreka).

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje predlagateljica po pooblaščencu, iz vseh dopustnih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s členom 42 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Izdani sklep izpodbija v delu, v katerem je sodišče za skrbnico imenovalo B. B. (točka II izreka) in predlaga, da se pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni, tako da se za skrbnico nasprotnega udeleženca imenuje C. C., podredno pa, da se sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Zmotnost in nezakonitost sklepa obrazlaga s kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339 člena ZPP in navaja, da sklep nima razlogov o imenovanju skrbnice B. B. in neimenovanju C. C.; v tem delu je sklep neobrazložen. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do mnenja udeleženca, da B. B. ni primerna za skrbnico. Mnenje je ta podal na podlagi ugotovitvenega postopka, v katerem je opravil razgovore s predlagateljico, njenim možem D. D., nasprotnim udeležencem in B. B. ter pridobil pisno izjavo C. C. Iz mnenja izhaja, da je nasprotni udeleženec navezan na B. B., vendar ta nima lastnosti, da bi lahko poskrbela za osebnost in za urejanje zadev nasprotnega udeleženca, ki jih sam ne bi zmogel narediti. Od skrbnika je tudi pričakovati, da si prizadeva za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje varovanca ter da nanj pozitivno vpliva, mu je v oporo. B. B. teh lastnosti nima in skrbništva ne zmore. Slednje je zaznal tudi udeleženec, ko je nasprotnemu udeležencu dovolila vožnjo osebnega vozila kljub vedenju, da je dementen in naglušen, nadalje imenovana izkazuje nestrpnost do sorodnikov nasprotnega udeleženca in še posebej do predlagateljice, čeprav ima ta na podlagi pogodbe o preužitku obveznosti do očeta - nasprotnega udeleženca, ki jih izpolnjuje na način, da skrbi za očetove preglede, posege in terapije v Splošni bolnišnici Celje, da ureja vse zadeve pri očetovi osebni zdravnici v Z., ob poslabšanju demence pa je očetu priskrbela škatlico za uporabo zdravil za vsak dan v tednu in mu jih pripravljala v začetku vsakega tedna, čistila po stanovanju ipd., ob čemer se je oče vedno razveselil njenega obiska in pomoči. V razgovoru na CSD je B. B. celo izjavila, da bo nasprotnega udeleženca, kot se je izrazila, "iztrgala neprimernemu okolju" in ga prijavila na naslovu svojega stalnega bivališča. Izvedenec je med drugim ugotovil, da je nasprotnega udeleženca mogoče brez težav zavesti in zmanipulirati. Da B. B. ni primerna oseba za skrbnico in da ne razume pomena skrbništva ter da deluje v škodo nasprotnega udeleženca, pritožnica utemeljuje tudi z nizanjem več dogodkov v zvezi z lastnim ravnanjem glede skrbi očeta in reakcijami B. B. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do ugotovitev udeleženca, da B. B. ni primerna za skrbnico in tudi ne o razlogih, zaredi katerih C. C. ni primerna za skrbnico, kljub njegovemu mnenju, da je skladno z določbami Družinskega zakonika sicer upošteval želje nasprotnega udeleženca ter oseb, ki so mu blizu, vendar pa C. C. izpolnjuje zakonske pogoje in ima osebne lastnosti, zaradi katerih je za pričakovati, da bo ustrezno izvajala dolžnosti skrbništva. Sklep tudi nima obrazložitve, zakaj je B. B. tudi iz drugih zakonitih pogojev primerna za skrbnico, saj zgolj izražena želja nasprotnega udeleženca ni dovolj, ob tem, ko ravno imenovana skrbnica ravna v škodo nasprotnega udeleženca (njena odpoved pregleda v Nevrološki ambulanti SB Celje, njena napoved na CSD, da bo nasprotnega udeleženca iztrgala iz neprimernega okolja, torej mu bo onemogočala stike z njegovo družino, kar je tudi že uresničila, sprememba osebnega zdravnika, izsiljevanje nasprotnega udeleženca, da ga bo zapustila, če ga bo hčerka še obiskovala ...).

3. Prvi nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo vsebinsko odgovarja na pritožbo in predlaga zavrnitev slednje. Udeleženec odgovora na pritožbo ni vložil. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje preizkusi odločbo sodišča prve stopnje v delu, ki se s pritožbo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni. Le v tem delu, torej v izpodbijani odločitvi pod točko II izreka je prvostopna odločba predmet pritožbenega preizkusa, ob čemer sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP (v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP in členom 42 ZNP-1) in na pravilno uporabo materialnega prava (člen 341 ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1).

6. Odločitev o potrebnosti postavitve nasprotnega udeleženca pod skrbništvo v pritožbenem postopku ni sporna. Je pa sporno imenovanje skrbnika oz. v obravnavani zadevi skrbnice. Materialnopravno podlago za določitev osebe skrbnika predstavlja 240. člen DZ, v skladu s katerim se za skrbnika imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik, ob čemer so v 241. členu DZ določene negativne predpostavke za postavitev skrbnika,1 kar pomeni, da v tem členu naštete osebe nimajo za skrbnika potrebnih lastnosti in sposobnosti.

7. Pritožbeno sodišče izpostavlja, da je namen skrbništva za odraslo osebo v varstvu osebnosti odraslega z motnjami in težavami, ki zahtevajo skrbništvo in ki se uresničuje tako z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same ter s prizadevanjem za njihovo zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje, kakor tudi z varovanjem premoženjskih in drugih pravic ter koristi teh istih posameznikov (drugi in tretji odstavek 239. člena DZ). Nosilna razloga izpodbijane odločitve sta v: (-) izraženi iskreni vzajemni naklonjenosti med nasprotnim udeležencem, glede katerega je podan predlog skrbništva, ter po sodišču imenovano skrbnico, sicer njegovo izvenzakonsko partnerico, zaznani po sodišču tekom izvedbe naroka, kot tudi v (-) jasno izraženi volji nasprotnega udeleženca, da se za skrbnico imenuje njegova izvenzakonska partnerica, kar prvostopno sodišče obrazloži v točki 14 obrazložitve. Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje pomembnosti, da sodišče pri imenovanju skrbnika upošteva predvsem željo varovanca, če jo ta izrazi, kar je izraz spoštovanja dostojanstva varovanca in njegove pravice do samostojnega odločanja o sebi (omenjeni človekovi pravici sta zagotovljeni z Ustavo RS; 34. in 35. člen). Vendar dodaja, da le, če je sposoben razumeti pomen in posledice ter če je to v njegovo korist (člen 243 DZ). Varovančevi želji tako ni moč slediti, če sodišče ugotovi, da ta ni sposoben razumeti njenega pomena in posledic, ali če ni v njegovo korist. 8. Utemeljena je pritožbena graja, da sklep nima razlogov o imenovanju osebe B. B. za skrbnico A. A. Sklep ne vsebuje nobenih razlogov o tem, ali ima po sodišču določena skrbnica osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, še posebej glede na mnenje udeleženca CSD Celje, Enota Slovenske Konjice, o njeni neprimernosti za skrbnico. Pristojni CSD je svoje mnenje, ki ga je v primerih, kot je obravnavani, dolžan podati na podlagi določbe tretjega odstavka 64. člena ZNP-1, podal na podlagi ugotovitvenega postopka,2 in svojo oceno tudi natančno obrazložil,3 na način, ki se ne sklada s po sodišču sprejeto odločitvijo, o čemer pa sklep nima nobenih razlogov, tudi ne o tem, da za skrbnico ni primerna C. C., vnukinja nasprotnega udeleženca, ki jo je za najbolj primerno označil pristojni CSD, na kar pritožba prav tako utemeljeno opozarja. Na mnenje pristojnega CSD sodišče res ni vezano, ga je pa dolžno preizkusiti v smislu presoje izpolnjevanja pogojev po sodišču določenega skrbnika v skladu s členom 240 DZ. Utemeljene so zato pritožbene trditve, da se sodišče prve stopnje z obrazložitvijo v točki 14 izpodbijanega sklepa, v kateri se je oprlo le na v točki 7 te odločbe izpostavljeni okoliščini, od katerih nobena ne predstavlja osebnih lastnosti in sposobnosti, potrebnih za skrbnika, druga pa glede na oceno izvedenca še dodatno vzbuja dvom v odločitev, do potrebnih pravno pomembnih dejstev ni izreklo na način, da bi bilo mogoče njegovo odločitev sploh preizkusiti. Zato gre pritrditi pritožbenim trditvam o podani absolutni bistveni kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1. 9. Pritožbi je bilo zato treba ugoditi že iz tega razloga in sklep v delu, ki se nanaša na odločitev, kdo bo skrbnik (točka II izreka izpodbijanega sklepa), razveljaviti ter zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 42. čl. ZNP-1). Na nadaljnje pritožbene navedbe zato sodišču druge stopnje ni potrebno odgovarjati.

10. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku pri izbiri skrbnika upoštevati zakonske kriterije za določitev skrbnika - zlasti osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, kot to predvidevajo določbe DZ, in svojo odločitev obrazložiti tudi na način, ki bo vseboval opredelitev do mnenja pristojnega CSD, še posebej, v kolikor mu ne bo sledilo, vse ob upoštevanju želje nasprotnega udeleženca, če bo ocenilo, da je ta sposoben razumeti pomen in posledice izražene volje, ter če je to v njegovo korist. Pri tem bo, glede na namen postopka skrbništva, ki v konkretnem primeru zajema tudi prizadevanja v zvezi z zdravljenjem varovanca, v ponovljenem postopku moralo razčistiti očitke, v postopku naslovljene na izvenzakonsko partnerico nasprotnega udeleženca, nekatere od njih podane tudi v pritožbi, s katerimi pritožnica slednji očita delovanju v svojo in ne v korist nasprotnega udeleženca, kar bi lahko pomenilo tudi presojo po členu 241 DZ. Pritožnica je namreč tudi v pritožbi ponovila določene navedbe, podane tekom prvega postopka, s katerimi je B. B. očitala odpoved pregleda nasprotnega udeleženca v nevrološki ambulanti SB Celje v januarju 2024, in se še dodatno sklicevala na brez tehtnega razloga izvedeno spremembo osebnega zdravnika očeta, o čemer je bila predlagateljica po lastnih trditvah seznanjena 8. 3. 2024 ob korespondenci z ambulanto, čeprav je oče kasneje spremembo zanikal, in na njene večkratne zatrjevane neuspešne poskuse obiskati očeta po zadnjem naroku, s katerimi je zatrjevala namen B. B., da očeta oddalji od njegove družine, s čimer vse je trdila, da B. B. izkorišča bolezen očeta pritožnice, ravna v njegovo škodo, zaradi česar ni primerna za skrbnico nasprotnega udeleženca.

11. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku ponovno odločiti o določitvi skrbnika, upoštevaje zgoraj navedena materialnopravna izhodišča, ter pri tem ugotoviti vsa pravno odločilna dejstva za presojo materialnopravne utemeljenosti predloga v tem delu. Ostali napotki sodišču prve stopnje izhajajo iz zgoraj obrazloženega. Glede na naravo in okoliščine obravnavanega primera pritožbeno sodišče ne more samo ugotavljati celotnega sklopa manjkajočih dejstev, ki se nanašajo na določitev skrbnika, in podati na njih temelječe zaključke pravne narave, temveč to lahko po naravi stvari, še posebno glede na namen postopka, in časovne meje pravnomočnosti, v okviru novega postopka stori le prvostopno sodišče, ki si je v zadevi tudi že ustvarilo neposreden vtis. Tudi ni vloga pritožbenega sodišča, katerega naloga je, da korigira morebitne pomanjkljivosti in preverja pravilnost ter zakonitost prvostopne presoje, da nadomešča bistvene prvine postopka, lastne izvedbi pred sodiščem prve stopnje, ter da samo prvič podaja ključne razloge za odločitev. Sprejeta odločitev omogoča preizkus odločitve brez bistvenega posega v pravico udeležencev do pritožbe, razveljavitev izpodbijanega dela sklepa in vrnitev zadeve v omenjenem obsegu sodišču prve stopnje v nov postopek pa po oceni pritožbenega sodišča tudi ne bo bistveno podaljšala postopka. Prav tako ne bo bistveno poseženo v pravico udeležencev do odločanja brez nepotrebnega odlašanja, glede na v decembru novembru 2023 vloženi predlog, ki bi v konkretnem primeru glede na okoliščine zadeve pretehtala nad pravico do pritožbe.

1 Ki ne more biti oseba: - ki ji je odvzeta starševska skrb; - ki ni poslovno sposobna; - katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca; - ki je z varovancem sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju; - katere zakonec ali zunajzakonski partner je z varovancem sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju; - od katere glede na njene osebne lastnosti ali razmerja z varovancem ali njegovimi starši, ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti. 2 V okviru katerega so sodelovali predlagateljica, njen mož C. C., prvotno predlagan za skrbnika, nasprotni udeleženec, B. B. in C. C., po predlagateljici predlagana za skrbnico po tem, ko jo je kot najprimernejšo osebo za skrbnika v obširnem mnenju opredelil pristojni CSD, kot je to razvidno iz mnenja. 3 Glej mnenje na l. št. 22 - 23 kot sestavni del odgovora na predlog.