Jedro

izvajanje dokazov - načelo neposrednosti

Izrek

Ob ugoditvi pritožbam zagovornika obdolženega P.V. in zagovornika obdolženega Z.K. ter ob reševanju pritožb obdolženega P.V. in zagovornika obdolženega D.R. se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče je kot sodišče prve stopnje 8. 10. 2013 obdolženega P.V. in obdolženega D.R. vsakega zase spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po prvem odstavku 240. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena KZ-1, obdolženega Z.K. pa storitve kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena KZ-1. Vsem obdolženim so bile izrečene pogojne obsodbe. Pri tem je bila obdolženemu P.V. po določeni kazni osem mesecev zapora za prvo kaznivo dejanje in določeni kazni tri mesece zapora za drugo kaznivo dejanje, po 53. členu KZ-1 določena enotna kazen deset mesecev zapora. Obdolženemu D.R. je bila po določeni kazni šest mesecev zapora za prvo kaznivo dejanje in po določeni kazni dva meseca zapora za drugo kaznivo dejanje, po 53. členu KZ-1 določena enotna kazen sedem mesecev zapora. Obdolženemu Z.K. je bila v pogojni obsodbi določena kazen pet mesecev zapora. Določene kazni po izreku ne bodo izrečene, če obdolženi v preizkusni dobi enega leta ne bodo storili novega kaznivega dejanja ter po tretjem odstavku 57. člena KZ-1 še pod posebnim pogojem, da obdolženi P.V. in obdolženi Z.K. Društvu ... vrneta s kaznivim dejanjem povzročeno škodo v višini 19.236,00 EUR v roku sedem mesecev po pravnomočnosti sodbe, obdolženi D.R. in obdolženi Z.K. pa družbi C. s kaznivim dejanjem povzročeno škodo v višini 5.556,00 EUR v roku šest mesecev po pravnomočnosti sodbe. Obdolženi morajo nato po prvem in tretjem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) plačati stroške tega postopka od 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP. Vse navedeno je bilo storjeno s sodbo I K 9126/2011. 2. Zoper sodbo so se pritožili zagovorniki obdolženih in obdolženi P.V. sam. Zagovornik obdolženega P.V. se je pritožil zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitev kazenskega zakona, zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in odločbe o kazenski sankciji. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da obdolženca obtožbe oprosti oziroma kazenski postopek ustavi ali da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Obdolženi P.V. se je pritožil zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred spremenjenim senatom. Zagovornik obdolženega D.R. se je pritožil zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitev kazenskega zakona in smiselno še zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da obdolženega obtožbe oprosti oziroma, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zagovornik obdolženega Z.K. se je pritožil zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitev kazenskega zakona in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo razveljavi in kazenski postopek ustavi oziroma, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Vsi pritožniki so v pritožbah zahtevali obvestilo o seji pritožbenega sodišča, kar je bilo tudi storjeno.

3. Seje so se udeležili vsi obveščeni, razen obdolženega D.R. in zagovornika obdolženega Z.K. Slednji o seji ni bil obveščen, ker na navedenem naslovu ni bil znan. Glede na to je bila seja opravljena po četrtem odstavku 378. člena ZKP, ugotovljeno pa je bilo naslednje:

4. Zagovornik obdolženega P.V. in zagovornik obdolženega Z.K. nimata prav, ko v zvezi s pojasnilom priče J.C. z dne 24. 9. 2013, na katerega je sodba oprta, s podobno obrazložitvijo uveljavljata bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP in ko, prav tako podobno zatrjujeta, da je izrek sodbe nerazumljiv, da nasprotuje sam sebi, ter da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih (11. točka prvega odstavka 371. člena ZKP). Zadnje zato, ker je izhajajoč iz vsebine obeh pritožbenih obrazložitev očitno, da pritožnika pravzaprav nasprotujeta dejstvom, opisanim v izreku sodbe in dejstvom iz njenih razlogov, kar vse je predmet drugega pritožbenega razloga in ne razloga, ki naj zagotovi procesno brezhibnost sodbe.

5. Čeprav je sodba oprta na pisno pojasnilo priče, ki na glavni obravnavi ni bila zaslišana, to ne pomeni, da gre za dokaz, ki bi bil po sebi pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih pravic in temeljnih svoboščin in še manj za dokaz, na katerega se sodba po določbah ZKP ne more opirati ali za dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi tako nedovoljenega dokaza. S samo pridobitvijo pojasnila, ko je predsednica senata predhodno priči pisala, nobena pričina ali obdolženčeva ustavna pravica ali temeljna svoboščina ni bila kršena in tudi v ZKP takšno ravnanje ni opredeljeno kot procesnopravna kršitev s predpisano dokazno prepovedjo, kot je to denimo v primeru nepravilnosti pri obdolženčevem zaslišanju (deseti odstavek 227. člena ZKP) ali prič, ki jih ni dovoljeno zaslišati in tako imenovanih privilegiranih prič (237. člen ZKP).

6. Vendar procesnopravne kršitve niso samo tiste s predpisanimi dokaznimi prepovedmi, ampak tudi druge, s tem, da so (v pripravah na glavno obravnavo, sami glavni obravnavi ali ob izdaji sodbe) vplivale ali utegnile vplivati na pravilnost in zakonitost sodbe ali pa takšnega vpliva niso imele. Če je njihov vpliv izkazan, so posredi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP z enakimi procesnimi posledicami za sodbo, kot bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz prvega odstavka tega člena.

7. Izhajajoč iz zgornjega pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnikoma v graji, da pridobitev pojasnil s strani priče J.C., brez njegovega neposrednega zaslišanja, ni bila skladna z vrsto določb ZKP (331. člen ZKP in naprej) in ne s spoštovanjem pravic obrambe oziroma pravnih jamstev iz 29. člena Ustave Republike Slovenije, kar je vsaj utegnilo vplivati na pravilnost in zakonitost sodbe. Pri pojasnilih tudi po presoji pritožbenega sodišča ni šlo za ničesar tehničnega ali postranskega, kar bi bilo mogoče razumeti kot neodločilen dodatek k pričini izpovedbi iz preiskave, ki mimogrede na glavni obravnavi niti ni bila prebrana (prvi odstavek 340. člena ZKP), ampak je priča posredovala oziroma se je opredeljevala do odločilnih dejstev, ki so jim obdolženci vsebinsko in konkretizirano nasprotovali. V takšnem položaju je neposredno zaslišanje priče, ko hkrati niso podane okoliščine iz 1. in 2. točke prvega odstavka 340. člena ZKP, nujno ter ga z opisano korespondenco med sodiščem in pričo ni dopustno nadomestiti. Še zlasti, ko gre za „izpovedbo“, kot enega izmed stebrov v dokazni oceni sodišča prve stopnje, s katero je to zagovore obdolženih zavrnilo.

8. Glede na ugotovljeno ima torej tudi takšna kršitev določb kazenskega postopka za posledico razveljavitev sodbe (prvi odstavek 392. člena ZKP), zaradi katere se pritožbeno sodišče s preostalimi pritožbenimi prizadevanji navedenih dveh pritožnikov in prizadevanji obdolženega P.V. ni moglo ukvarjati. Enako velja za pritožbena prizadevanja zagovornika obdolženega D.R., ki gredo v smeri kršitev kazenskega zakona, medtem ko uveljavljane kršitve določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka in drugega odstavka 371. člena ZKP v tej pritožbi niso bile obrazložene. Tiste iz 11. točke prvega odstavka tega člena pa je pritožnik obrazložil na način, ki kaže na nestrinjanje z dejstvi, kar je znova predmet pritožbenega razloga, s katerim se, kot rečeno, pritožbeno sodišče zaradi posledic ugotovljene bistvene kršitve določb kazenskega postopka ni moglo ukvarjati.

9. V novem sojenju bo sodišče prve stopnje ob spoštovanju načela neposrednosti (355. člen ZKP) ter z upoštevanjem procesnih položajev obdolžencev (drugi odstavek 5. člena ZKP) dokazni postopek ponovilo tudi tako, da bo obdolžence in priče po potrebi soočilo, na kar bo po preizkušenih ostalih zatrjevanjih iz pritožbenih obrazložitev, zlasti v zvezi z dejanskim stanjem, o zadevi znova odločilo.