Jedro

Tožnika sta v okviru primarnih tožbenih zahtevkov postavila več nedenarnih zahtevkov, s katerimi proti vsem trem tožencem zahtevata ugotovitev določenih pravnih razmerjih, hkrati pa le od nekaterih tožencev izpolnitev več nedenarnih obveznosti z različnimi predmeti. Čeprav so nekateri od teh nedenarnih zahtevkov med seboj povezani, pa vsi nimajo enake pravne in dejanske podlage. Tudi toženci niso glede vseh nedenarnih zahtevkov enotni sosporniki, saj je mogoče o nekaterih nedenarnih zahtevkih proti različnim tožencem odločiti različno. Navedba ene vrednosti spornega predmeta za vse nedenarne zahtevke skupaj tako ne zadošča za sklep o dovoljenosti revizije, saj iz nje ni mogoče ugotoviti, ali vrednosti posameznih nedenarnih zahtevkov presegajo revizijski prag iz 2. odstavka 367. člena ZPP. Nadalje je treba upoštevati, da se v tožbi navedena vrednost spornega predmeta 2.100.000 SIT (sedaj 8.763,14 EUR) po ustaljenem stališču tega sodišča lahko nanaša le na primarno uveljavljane nedenarne zahtevke, ne pa tudi na podrejene nedenarne zahtevke.

Izrek

Revizija proti odločitvam o nedenarnih tožbenih zahtevkih (o zavrnitvi pritožbe proti odločitvam iz 1., 2., 3., 4., 7. in 8. točke 1. odstavka ter 1., 2., 3., 4., 6., in 7. točke 2. odstavka izreka prvostopenjske sodbe) se zavrže. Sicer se revizija zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo primarne tožbene zahtevke: da se notarski zapis z dne 5. 9. 2001, ki vsebuje kupoprodajno pogodbo z dne 28. 8. 2001, sklenjen med prvim tožnikom D. Š. kot prodajalcem, prvo toženko stranko N. N. kot kupcem ter drugim tožencem J. N. kot pooblaščencem in posrednikom, v celoti izreče za ničnega in je v celoti neveljaven, da se pooblastilo z dne 23. 11. 1999, ki ga je dal prvi tožnik D. Š. drugemu tožencu J. N. izreče v celoti za ničnega in je tudi kot preklicano pooblastilo v celoti neveljavno, da sta prva dva toženca dolžna solidarno izročiti posest na parc. št. 346/1 k.o. ..., ključe od stanovanjskega objekta na tej nepremičnini ter omenjeno nepremičnino prosto stvari, vsakemu tožniku do 1/2 ter da se prvima dvema tožencema prepoveduje vsakršna uporaba navedene nepremičnine, da je prva toženka dolžna izstaviti za vpis v zemljiško knjigo sposobno listino, na podlagi katere bo možno v zemljiški knjigi izvesti vpis lastninske pravice na parc. št. 346/1 k.o. ... v korist obeh tožnikov, vsakega do ½, da sta prva dva toženca dolžna solidarno plačati prvemu tožniku 2.500.000 SIT (sedaj 10.432,32 EUR) z zamudnimi obrestmi od 7. 11. 2005 do plačila, da sta prva dva toženca dolžna solidarno plačati drugi tožnici 2.500.000 SIT (sedaj 10.432,32 EUR) z zamudnimi obrestmi od 7. 11. 2005 do plačila, da so vsi toženci dolžni solidarno izročiti posest na parc. št. 346/2 k.o. ... tožnikoma vsakemu do ½ ter da se tožencem prepoveduje vsakršna uporaba te nepremičnine, da sta tretji toženec in prva toženka dolžna solidarno izstaviti za vpis v zemljiško knjigo sposobno listino, na podlagi katere bo možno v zemljiški knjigi izvesti vpis lastninske pravice na parc. št. 346/2 k.o. ... v korist tožnikov, vsakega do ½, da so toženci solidarno dolžni plačati tožnikoma njune pravdne stroške.

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tudi podrejene tožbene zahtevke: da se notarski zapis z dne 5. 9. 2001, ki vsebuje kupoprodajno pogodbo z dne 28. 8. 2001, sklenjen med prvim tožnikom D. Š. kot prodajalcem, prvo toženko N. N. kot kupcem ter drugim tožencem J. N. kot pooblaščencem in posrednikom, v celoti izreče za ničnega in je v celoti neveljaven, da se pooblastilo z dne 23. 11. 1999, ki ga je dal prvi tožnik D. Š. drugemu tožencu J. N., izreče v celoti za ničnega in je tudi kot preklicano pooblastilo v celoti neveljavno, da sta prva dva toženca dolžna solidarno izročiti posest na parc. št. 346/1 k.o. ..., ključe od stanovanjskega objekta na tej nepremičnini ter omenjeno nepremičnino prosto stvari prvemu tožniku ter da se prvima dvema tožencema prepoveduje vsakršna uporaba navedene nepremičnine, da je prva toženka dolžna izstaviti za vpis v zemljiško knjigo sposobno listino, na podlagi katere bo možno v zemljiški knjigi izvesti vpis lastninske pravice na parc. št. 346/1 k.o. ... v korist prvega tožnika do celote, da sta prva dva toženca dolžna solidarno plačati prvemu tožniku 5.000.000 SIT (sedaj 20.864,63 EUR) z zamudnimi obrestmi od 7. 11. 2005 do plačila, da so toženci dolžni solidarno izročiti posest na parc. št. 346/2 k.o. ... prvemu tožniku ter da se jim prepoveduje vsakršna uporaba te nepremičnine, da sta tretji toženec in prva toženka dolžna solidarno izstaviti za vpis v zemljiško knjigo sposobno listino, na podlagi katere bo možno v zemljiški knjigi izvesti vpis lastninske pravice na parc. št. 346/2 k.o. ... v korist prvega tožnika do celote, da so toženci solidarno dolžni plačati prvemu tožniku njegove pravdne stroške.

Odločilo je še, da sta tožnika dolžna povrniti tožencem odmerjene pravdne stroške.

2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo tožnikov in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. 3. Proti sodbi pritožbenega sodišča vlagajo tožniki obširno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlagajo, da Vrhovno sodišče sodbi nižjih sodišč razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencem, ki nanjo niso odgovorili.

5. Revizija proti odločitvam o nedenarnih tožbenih zahtevkih ni dovoljena, sicer pa ni utemeljena.

6. Ker je bila sodba prvostopenjskega sodišča v tej zadevi izdana pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 45/08 - v nadaljevanju ZPP-D), se za presojo o dovoljenosti revizije glede na drugi odstavek 130. člena navedenega zakona uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v dotlej veljavnem besedilu.

7. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega (sedaj evrsko protivrednost) 1.000.000 SIT. Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se dovoljenost revizije proti odločitvam o posameznih zahtevkih v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP določi po vrednosti vsakega od njih. V primerih, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena in drugi odstavek 180. člena ZPP).

8. V tožbi sta tožnika kot vrednost spornega predmeta navedla „zaradi izreka ničnosti prodajne pogodbe in darilne pogodbe, na izročitev nepremičnine v last in posest (pcto. 2.100.000 SIT) ter povrnitev neupravičene obogatitve in škode (pcto. 5.000.000 SIT).“ Tudi kasneje v postopku tako določene vrednosti spornega predmeta ne pravdne stranke ne sodišče niso spreminjali. Tožnika sta v okviru primarnih tožbenih zahtevkov postavila več nedenarnih zahtevkov, s katerimi proti vsem trem tožencem zahtevata ugotovitev določenih pravnih razmerjih, hkrati pa le od nekaterih tožencev izpolnitev več nedenarnih obveznosti z različnimi predmeti. Čeprav so nekateri od teh nedenarnih zahtevkov med seboj povezani, pa vsi nimajo enake pravne in dejanske podlage. Toženci tudi niso glede vseh nedenarnih zahtevkov enotni sosporniki, saj je mogoče o nekaterih nedenarnih zahtevkih proti različnim tožencem odločiti različno. Navedba ene vrednosti spornega predmeta za vse nedenarne zahtevke skupaj tako ne zadošča za sklep o dovoljenosti revizije, saj iz nje ni mogoče ugotoviti, ali vrednosti posameznih nedenarnih zahtevkov presegajo revizijski prag iz drugega odstavka 367. člena ZPP. Nadalje je treba upoštevati, da se v tožbi navedena vrednost spornega predmeta 2.100.000 SIT (sedaj 8.763,14 EUR) po ustaljenem stališču tega sodišča lahko nanaša le na primarno uveljavljane nedenarne zahtevke, ne pa tudi na podrejene nedenarne zahtevke. Zato je revizija proti odločitvi o nedenarnih podrejenih zahtevkih tudi iz tega razloga nedovoljena. Na podlagi 377. člena ZPP je revizijsko sodišče revizijo proti odločitvam o vseh nedenarnih zahtevkih zavrglo.

9. Revizijo proti odločitvam nižjih sodišč o denarnih zahtevkih pa je revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrnilo. Iz ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da je prvi tožnik D. Š. drugega toženca J. N. 23. 11. 1999 pooblastil za prodajo svojih parc. št. 346/1 in 346/2 k.o. ..., vključno s prenosom lastništva in vpisom v zemljiško knjigo. J. N. je ti nepremičnini 5. 9. 2001 prodal svoji ženi - prvi toženki, ta pa je parc. št. 346/2 k.o. ... nato podarila tretjemu tožencu. Z denarnimi zahtevki sta tožnika zahtevala od prvih dveh tožencev plačilo uporabnine za neupravičeno uporabo parc. št. 346/1 k.o. ... od 5. 9. 2001 dalje. Ob upoštevanju pravnomočnih odločitev nižjih sodišč, katerih tožniki z nedovoljenim delom revizije ne morejo izpodbiti, je odločitev nižjih sodišč o zavrnitvi denarnih zahtevkov pravilna. Tožniki niso uspeli izkazati, da prva dva toženca uporabljata sporno nepremičnino neupravičeno. Sicer pa v reviziji ne navajajo posebej kršitev v zvezi z zavrnitvijo denarnih zahtevkov.

10. Ker njihova revizija v dovoljenem delu ni utemeljena, jo je revizijsko sodišče v tem obsegu na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.