Jedro

Nesporni del že plačane odškodnine je potrebno valorizirati na vrednost v času sojenja.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da v 1. odstavku točke II pravilno glasi: „Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati denarno odškodnino v znesku 569,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.12.2005 dalje do plačila ter zakonske zamudne obresti od zneska 5.007,51 EUR od 10.12.2005 do 20.6.2006, vse v roku petnajstih dni pod izvršbo.“ Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 98,52 EUR v roku petnajstih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki denarno odškodnino v znesku 1.094,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.12.2005 dalje do plačila ter zakonske zamudne obresti od zneska 5.007,51 EUR od 10.12.2005 do 20.6.2006 ter mu povrniti pravdne stroške v znesku 710,51 EUR s pripadajočimi obrestmi. Presežek tožbenega zahtevka je sodišče zavrnilo.

Proti navedeni sodbi se za znesek 524,90 EUR glavnice in posledično glede pravdnih stroškov pritožuje tožena stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge. V pritožbi pojasnjuje, da je odločitev prvostopnega sodišča napačna, saj pri določanju višine odškodnine ni upoštevalo valorizacije že dne 20.6.2006 izplačanega nespornega dela odškodnine. Glede na to, da je od plačila pa do izdaje sodbe minilo dve leti in pol, bi bila valorizacija vsekakor utemeljena. Le valoriziran znesek izplačane odškodnine namreč lahko pokaže dejansko vrednost izplačane odškodnine na dan izdaje sodne odločbe. Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo sodišču prve stopnje predlagala, naj upošteva izplačani del odškodnine na dan sojenja v valoriziranem znesku, vendar sodišče njenemu predlogu ni sledilo. Tožena stranka je na podlagi računalniških programov izvedla valorizacijo izplačanega dela odškodnine na dan sojenja, ki znese 5.532,42 EUR, zato se pritožuje za razliko v višini 524,90 EUR. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče glede na uspeh v pravdi ponovno odmeri tudi pravdne stroške. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

Tožeča stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožnik zahteval plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki mu je nastala zaradi poškodbe na delovnem mestu. Toženi stranki je že pred vložitvijo tožbe posredoval odškodninski zahtevek. Tožena stranka je po vložitvi tožbe dne 20.6.2006 plačala nesporni del odškodnine v znesku 5.007,51 EUR. Za plačani del odškodnine je tožnik umaknil tožbo in vztrajal, da mu je tožena stranka dolžna plačati še 3.379,69 EUR odškodnine z obrestmi.

Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku odločilo, da je tožena stranka poleg že plačane odškodnine za nepremoženjsko škodo v znesku 5.007,51 EUR dolžna plačati še 958,65 EUR odškodnine ter odškodnino za premoženjsko škodo v znesku 136,20 EUR oziroma skupaj 1.094,85 EUR. Sodišče prve stopnje je namreč od skupnega zneska odškodnine, ki bi predstavljal pravično denarno odškodnino, odštelo nominalni znesek že plačane odškodnine. Takšno postopanje pa je materialnopravno zmotno, na kar tožena stranka utemeljeno opozarja v pritožbi. Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju določbe 168. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) odločilo o višini odškodnine po cenah na dan sodne odločbe, saj se na ta način zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine. Ker se valorizira denarna obveznost tožene stranke, je potrebno valorizirati tudi delno plačilo, saj se le tako medsebojne pravice in obveznosti izenačijo.

Z upoštevanjem valorizacije pa je tožena stranka delno poravnala svojo obveznost v znesku 5.532,42 EUR in ne le 5.007,51 EUR kot je pri odločitvi upoštevalo prvostopno sodišče. Tožena stranka je zato dolžna plačati le še razliko med odškodnino, ki jo je kot pravično določilo prvostopno sodišče (6.102,36 EUR) in že poravnanim valoriziranim zneskom 5.532,42 EUR, kar predstavlja znesek 569,94 EUR. Sodišče prve stopnje je na podlagi 5. alineje 358. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožena stranka dolžna plačati še znesek 569,94 EUR z obrestmi, kot jih je prisodilo prvostopno sodišče. Sodišče prve stopnje je pri izračunu uspeha strank v postopku upoštevalo tožbeni zahtevek iz tožbe (8.387,58 EUR) in skupno prisojeni znesek odškodnine (6.102,36 EUR). Ob upoštevanju navedenega je ugotovilo, da je skupen uspeh tožeče stranke v postopku 72,75%, tožene stranke pa 27,24%. Proti takšnemu načinu izračuna uspeha strank v postopku se tožena stranka ni pritožila, zato sprememba sodbe ne vpliva na ugotovitev uspeha strank v postopku in posledično ne na odločitev o pravdnih stroških. Sodišče prve stopnje zato v odločitev o pravdnih stroških v postopku na prvi stopnji ni posegalo.

Na podlagi določbe 1. odstavka 154. člena ZPP je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka, saj je s pritožbo uspela. Stroški se nanašajo na plačilo sodne takse za pritožbo v znesku 98,52 EUR.